Pogosta vprašanja - volitve

V kolikor vprašanja ali odgovore na najdete se obrnite direktno na Državno volilno komisijo (DVK).

I. VOLIŠČA

Kdo določi območja in sedeže volišč za volitve predsednika republike?
Območja in sedeže volišč določijo okrajne volilne komisije ter jih sporočijo Geodetski upravi Republike Slovenije, in sicer najpozneje 29. avgusta 2022.

Ali je mogoče glas na volitvah predsednika republike oddati tudi v tujini?
Volilnim upravičencem s stalnim prebivališčem v tujini (t. i. izseljenci) se volilno gradivo za glasovanje po pošti v tujini pošilja po uradni dolžnosti. Imajo pa tudi možnost glasovanja na sedežih diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini, kjer so vzpostavljena volišča. Na volitvah predsednika republike oktobra 2022 bo takšnih volišč 30. Volilec lahko glasuje na diplomatsko-konzularnem predstavništvu v tisti državi, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, če je tam vzpostavljeno volišče, sicer pa na najbližjem DKP v drugi državi.

Glasovanje po pošti iz tujine je možno v vseh državah, če so za to vzpostavljeni pogoji oz. če ne pride do situacij, zaradi katerih je ustavljen mednarodni poštni promet.

Volivke in volivci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so na dan glasovanja začasno v tujini in želijo oddati svoj glas, lahko najpozneje 30 dni pred dnem glasovanja (torej najpozneje 22. septembra 2022) sporočijo Državni volilni komisiji, da želijo glasovati po pošti iz tujine ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu Slovenije v tujini, kjer bo vzpostavljeno volišče. To lahko storijo tako, da oddajo vlogo za glasovanje preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete).

II. VOLILNI ODBORI

Kdo lahko predlaga kandidate za predsednike in člane volilnih odborov ter njihove namestnike za izvedbo volitev predsednika republike?
Predloge kandidatov za predsednike in člane volilnih odborov ter njihove namestnike lahko okrajnim volilnim komisijam podajo politične stranke, lokalne skupnosti in njihovi ožji deli. Predloge morajo dati najpozneje 15 dni po razpisu volitev, torej najpozneje 6. septembra 2022.

Kdo lahko kandidira za člana volilnega odbora?
Član volilnega odbora je lahko oseba z volilno pravico, ki je vpisana v volilni imenik na območju okraja.

Kako je sestavljen volilni odbor?
Volilni odbor sestavljajo predsednik in parno število članov ter njihovi namestniki.

Predsednik in člani volilnega odbora ter njihovi namestniki se imenujejo izmed državljanov, ki imajo stalno prebivališče na območju volilnega okraja.

Politične stranke lahko najkasneje v petnajstih dneh po razpisu volitev (najpozneje 6. septembra 2022) dajo svoje predloge za imenovanje predsednika in članov volilnega odbora ter njihovih namestnikov okrajni volilni komisiji. Pri imenovanju članov volilnih odborov se najprej upoštevajo predlogi političnih strank, s katerih list kandidatov so bili na zadnjih volitvah v državni zbor izvoljeni kandidati, in sicer po vrstnem redu glede na število izvoljenih kandidatov, pri čemer v primeru enakega števila odloči žreb, nato pa predlogi drugih političnih strank in lokalnih skupnosti ter njihovih delov, tako da je zagotovljena politično pluralna sestava volilnih odborov. Če predlogov ni ali jih je premalo, se za manjkajoče člane določijo uradniki, zaposleni v organih državne uprave ali upravi lokalne skupnosti.

Kdo lahko postane predstavnik kandidatke oz. kandidata?
Predstavnika kandidatke oz. kandidata določi predlagatelj kandidature ob predložitvi kandidature pri Državni volilni komisiji.

Predstavnik oziroma zaupnik liste kandidatov ne sme biti kandidat.

Kdo lahko postane zaupnik?
Kandidati za predsednika republike imajo lahko svoje zaupnike. Zaupnik je lahko oseba, ki je vpisana v evidenco volilne pravice.

Imena zaupnikov sporoči predstavnik kandidata okrajni volilni komisiji najkasneje pet dni pred dnem glasovanja, torej najpozneje 17. oktobra 2022.

Zaupnik je lahko navzoč pri delu volilnega odbora in spremlja delo volilnega odbora v vseh fazah, od priprave volišča do konca dela volilnega odbora. Če zazna morebitne nepravilnosti pri delu volilnega odbora, na to opozori predsednika volilnega odbora.

III. VOLILNI IMENIKI

Kdo sestavi splošne volilne imenike in posebne volilne imenike?
Splošne in posebne volilne imenike sestavi ministrstvo za notranje zadeve.

Kje lahko glasuje volivec, ki je spremenil svoje stalno prebivališče nekaj dni pred volitvami?
Volivec, ki se je preselil po datumu, ko je ministrstvo za notranje zadeve sestavilo volilne imenike oziroma pozneje kot 15 dni pred dnem glasovanja (torej po 7. oktobru 2022), lahko glasuje na volišču, kjer je bil vpisan v volilni imenik, preden se je preselil.

Kaj storiti, če se v volilnem imeniku ob imenu in priimku volivke oz. volivca, ki še ni glasoval/a, že nahaja podpis?
V takem primeru volilni odbor volivki oz. volivcu ne bo dovolil glasovati – zaradi preprečevanja morebitnega dvojnega glasovanja. Volilni odbor mora izjavo volivca, da še ni glasoval in je torej pod njegovim imenom in priimkom podpisan nekdo drug, vpisati v zapisnik. Volivec pa ima možnost podati pritožbo.

Kako lahko glasuje oseba, ki ni vpisana v volilni imenik?
Če pride na volišče oseba, ki ni vpisana v volilnem imeniku za to volišče, čeprav iz osebnega dokumenta izhaja, da stalno prebiva na območju volišča, jo volilni odbor napoti k pristojnemu upravnemu organu, ki vodi register prebivalstva oz. je sestavil volilni imenik (upravna enota ali krajevni urad). Upravni organ ugotovi, ali ima po stalni evidenci volilne pravice na tem volišču volilno pravico in ali je bila pri sestavljanju volilnega imenika pomotoma izpuščena. V takem primeru upravni organ izda potrdilo, s katerim nato volivec lahko glasuje na volišču, čeprav ni vpisan v volilni imenik.

III. VOLILNI IMENIKI

Kdo sestavi splošne volilne imenike in posebne volilne imenike?
Splošne in posebne volilne imenike sestavi ministrstvo za notranje zadeve.

Kje lahko glasuje volivec, ki je spremenil svoje stalno prebivališče nekaj dni pred volitvami?
Volivec, ki se je preselil po datumu, ko je ministrstvo za notranje zadeve sestavilo volilne imenike oziroma pozneje kot 15 dni pred dnem glasovanja (torej po 7. oktobru 2022), lahko glasuje na volišču, kjer je bil vpisan v volilni imenik, preden se je preselil.

Kaj storiti, če se v volilnem imeniku ob imenu in priimku volivke oz. volivca, ki še ni glasoval/a, že nahaja podpis?
V takem primeru volilni odbor volivki oz. volivcu ne bo dovolil glasovati – zaradi preprečevanja morebitnega dvojnega glasovanja. Volilni odbor mora izjavo volivca, da še ni glasoval in je torej pod njegovim imenom in priimkom podpisan nekdo drug, vpisati v zapisnik. Volivec pa ima možnost podati pritožbo.

Kako lahko glasuje oseba, ki ni vpisana v volilni imenik?
Če pride na volišče oseba, ki ni vpisana v volilnem imeniku za to volišče, čeprav iz osebnega dokumenta izhaja, da stalno prebiva na območju volišča, jo volilni odbor napoti k pristojnemu upravnemu organu, ki vodi register prebivalstva oz. je sestavil volilni imenik (upravna enota ali krajevni urad). Upravni organ ugotovi, ali ima po stalni evidenci volilne pravice na tem volišču volilno pravico in ali je bila pri sestavljanju volilnega imenika pomotoma izpuščena. V takem primeru upravni organ izda potrdilo, s katerim nato volivec lahko glasuje na volišču, čeprav ni vpisan v volilni imenik.

IV. MOŽNOST GLASOVANJA ZA IZSELJENCE

Kako lahko glasujejo državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v tujini?
Volilnim upravičencem s stalnim prebivališčem v tujini se volilno gradivo pošilja po uradni dolžnosti. Poslano jim bo volilno gradivo z uradno prazno glasovnico.

Glasovanje po pošti iz tujine je možno v vseh državah, če so za to vzpostavljeni pogoji oz. če ne pride do situacij, zaradi katerih je ustavljen mednarodni poštni promet. Na volitvah predsednika republike 2022 bo vzpostavljenih 30 volišč na sedežih diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v 26 tujih državah, in sicer: v Celovcu in na Dunaju (Avstrija), Clevelandu in Washingtonu (ZDA), Münchnu in Berlinu (Nemčija), Trstu (Italija), Torontu in Ottawi (Kanada), Atenah (Grčija), Beogradu (Srbija), Bernu (Švica), Bratislavi (Slovaška), Bruslju (Belgija), Budimpešti (Madžarska), Buenos Airesu (Argentina), Canberri (Avstralija), Haagu (Nizozemska), Kopenhagnu (Danska), Londonu (Velika Britanija), Madridu (Španija), Moskvi (Rusija), Parizu (Francija), Podgorici (Črna gora), Pragi (Češka), Sarajevu (BiH), Skopju (Makedonija), Varšavi (Poljska), Zagrebu (Hrvaška) in Vatikanu.

Volivci, ki imajo stalno prebivališče v tujini (t. i. izseljenci), lahko na diplomatsko-konzularnih predstavništvih oz. veleposlaništvih Slovenije v tujini glasujejo brez predhodne najave. Glasovanje na diplomatsko-konzularnih predstavništvih oz. veleposlaništvih Slovenije v tujini poteka na dan glasovanja od 9. do 17. ure po lokalnem času. Volivec za glasovanje na volišču na diplomatsko-konzularnem predstavništvu oz. veleposlaništvu Slovenije v tujini potrebuje osebni dokument, na podlagi katerega lahko volilni odbor ugotovi njegovo istovetnost.

Volivec lahko glasuje na volišču na diplomatsko-konzularnem predstavništvu ne glede na to, da je prejel volilno gradivo po pošti. Seveda pa v tem primeru ne more glasovati tudi po pošti. Volivec lahko glasuje na najbližjem diplomatsko-konzularnem predstavništvu, kjer je vzpostavljeno volišče (če v državi, kjer stalno prebiva, ni volišča na DKP, potem lahko glasuje na najbližjem DKP v drugi državi).

Izpolnjeno volilno gradivo volivke in volivci pošljejo po pošti nazaj v Slovenijo (ovojnica z naslovom okrajne volilne komisije je priložena v volilnem gradivu). Lahko pa ga pošljejo tudi na najbližje diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Slovenije, kjer je volišče, pri čemer morala ovojnica z volilnim gradivom prispeti najpozneje na dan glasovanja do zaprtja volišča (volišča na diplomatsko konzularnih predstavništvih ali konzulatih Republike Slovenije so odprta do 17. ure po lokalnem času). Upoštevajo se tudi pravočasno oddane glasovnice, ki jih volivci osebno prinesejo na DKP.

Pri ugotavljanju izida glasovanja se kot pravočasne upoštevajo glasovnice, ki so prispele po pošti iz tujine do vključno 2. novembra 2022 do 12. ure. Iz poštnega žiga na ovojnici mora biti razvidno, da je bila glasovnica oddana na pošto pred 19. uro na dan glasovanja. Okrajne volilne komisije bodo izid glasovanja po pošti iz tujine ugotavljale 2. novembra 2022 po 12. uri. Isti dan bo DVK ugotavljala izid glasovanja na diplomatsko-konzularnih predstavništvih oz. veleposlaništvih Slovenije v tujini.

Ali lahko volivec, ki je državljan Republike Slovenije, vendar ima stalno prebivališče v tujini, glasuje na volitvah v Sloveniji?
Volivke in volivci, ki imajo stalno prebivališče v tujini, a bodo na dan glasovanja v Sloveniji, lahko glasujejo na t. i. volišču omnia. To namero morajo najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja (torej najpozneje 19. oktobra 2022) sporočiti okrajni volilni komisiji, kjer uresničujejo volilno pravico, ali Državni volilni komisiji. Vlogo za glasovanje na t. i. volišču omnia lahko volivci oddajo preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete).

V primeru, če se volivec odloči za glasovanje na t. i. volišču omnia, ne more glasovati po pošti iz tujine, četudi je prejel volilno gradivo na naslov stalnega prebivališča v tujini.


Kaj lahko stori volivec, ki prebiva v tujini in ni prejel volilnega gradiva?
Volivec, ki ima stalno prebivališče v tujini (t. i. izseljenec) in ni prejel volilnega gradiva po pošti, četudi bi ga po uradni dolžnosti moral prejeti, lahko glasuje na najbližjem diplomatsko-konzularnem predstavništvu Slovenije v tujini, kjer je vzpostavljeno volišče.

Na vsakokratnih volitvah se žal zgodi, da določen del volivk in volivcev v tujini prejme poštne pošiljke z volilnim gradivom prepozno ali pa jih sploh ne prejme. Na naslov DVK se vsakič znova vrne precejšnje število teh pošiljk, razlogi za nevročitev pa so različni. Najpogostejši razlog je v tem, da volivci, ki stalno prebivajo v tujini, ne sporočajo spremembe stalnega prebivališča v skladu z določbami Zakona o prijavi prebivališča.

V tem primeru predlagamo, da volivec preveri, ali ima urejeno stalno prebivališče. Če nima urejenega stalnega prebivališča, naj si to uredi na upravni enoti v Sloveniji ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu Slovenije v tujini.

Kako lahko glasuje volivec s stalnim prebivališčem v tujini (t. i. izseljenec), če je spremenil naslov stalnega prebivališča po 22. avgustu 2022, ko je ministrstvo za notranje zadeve pripravilo volilne imenike?
Volivci s stalnim prebivališčem v tujini, ki so se preselili po 22. avgustu 2022, bodo volilno gradivo prejeli na prejšnji naslov stalnega prebivališča.

Volivci, ki so se preselili po omenjenem datumu, pri čemer niso obenem zamenjali tudi države bivanja, lahko brez kakršnekoli najave glasujejo tudi na najbližjem diplomatsko-konzularnem predstavništvu, kjer je vzpostavljeno volišče (v volilnem imeniku so vpisani v tisti državi, kjer so imeli prejšnje stalno prebivališče).

Kako poteka glasovanje na diplomatsko-konzularnem predstavništvu ali veleposlaništvu Republike Slovenije v tujini?
Na diplomatsko-konzularnih predstavništvih oz. veleposlaništvih Slovenije v tujini lahko brez predhodne najave glasujejo volivci, ki imajo stalno prebivališče v tujini (t. i. izseljenci). Poleg tega lahko tam glasujejo tudi tisti, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, a so na dan glasovanja začasno v tujini (t. i. zdomci), vendar le pod pogojem, če pravočasno oddajo prijavo za glasovanje v tujini. Prijavo morajo oddati Državni volilni komisiji najpozneje 30 dni pred dnem glasovanja (torej najpozneje 22. septembra 2022). To lahko storijo z vlogo za glasovanje preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete).

Glasovanje na diplomatsko-konzularnih predstavništvih oz. veleposlaništvih Slovenije v tujini poteka na dan glasovanja (23. oktobra 2022) od 9. do 17. ure po lokalnem času.

Volivec za glasovanje na volišču na diplomatsko-konzularnem predstavništvu oz. veleposlaništvu Slovenije v tujini potrebuje osebni dokument, na podlagi katerega lahko volilni odbor ugotovi njegovo istovetnost.

Na volitvah predsednika republike 2022 bo vzpostavljenih 30 volišč na sedežih diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v 26 tujih državah, in sicer: v Celovcu in na Dunaju (Avstrija), Clevelandu in Washingtonu (ZDA), Münchnu in Berlinu (Nemčija), Trstu (Italija), Torontu in Ottawi (Kanada), Atenah (Grčija), Beogradu (Srbija), Bernu (Švica), Bratislavi (Slovaška), Bruslju (Belgija), Budimpešti (Madžarska), Buenos Airesu (Argentina), Canberri (Avstralija), Haagu (Nizozemska), Kopenhagnu (Danska), Londonu (Velika Britanija), Madridu (Španija), Moskvi (Rusija), Parizu (Francija), Podgorici (Črna gora), Pragi (Češka), Sarajevu (BiH), Skopju (Makedonija), Varšavi (Poljska), Zagrebu (Hrvaška) in Vatikanu.

Kdaj mora volivec, ki glasuje v tujini, odposlati volilno gradivo nazaj v Slovenijo, da se njegov glas upošteva pri ugotavljanju izida glasovanja?
Pri ugotavljanju izida glasovanja se kot pravočasne upoštevajo glasovnice, ki so prispele po pošti iz tujine do 12. ure osmega dne po dnevu glasovanja. Iz poštnega žiga na ovojnici mora biti razvidno, da je bila glasovnica oddana na pošto pred 19. uro na dan glasovanja.

Okrajne volilne komisije bodo izid glasovanja po pošti iz tujine ugotavljale 2. novembra 2022 po 12. uri. Isti dan bo DVK ugotavljala izid glasovanja na diplomatsko-konzularnih predstavništvih oz. veleposlaništvih Slovenije v tujini.

Volilno gradivo, ki ga prejme volivec v tujini, vsebuje uradno prazno glasovnico. Kako naj jo volivec izpolni, če gradivo prejme, še preden je seznam kandidatur potrjen in torej kandidati znani?
Z namenom, da bi volivkam in volivcem v tujini – tako tistim s stalnim prebivališčem v tujini (t. i. izseljenci), kot tudi tistim, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, a bodo v času volitev v tujini in bodo oddali vlogo za glasovanje iz tujine (t. i. zdomci) – omogočili možnost glasovanja v čim širšem številu, je Državna volilna komisija sprejela odločitev o pošiljanju volilnega gradiva z uradno prazno glasovnico v tujino. Na ta način smo želeli zagotoviti, da bi čim več volivcev v tujini pravočasno prejelo volilno gradivo za glasovanje po pošti iz tujine. Uradna prazna glasovnica se volivcem v tujini pošlje tako za prvi kot za morebitni drugi krog glasovanja na volitvah predsednika republike.

Volilno gradivo je bilo volivkam in volivcem s stalnim prebivališčem v tujini že odposlano, kar pomeni, da bo večina teh volivcev volilno gradivo (in s tem uradne prazne glasovnice) prejela, še preden bodo uradno vložene in potrjene kandidature na volitvah predsednika republike. Seznam potrjenih kandidatur bo namreč znan in objavljen na spletni strani Državne volilne komisije (https://www.dvk-rs.si/) predvidoma 4. oktobra 2022.

Volivec lahko z izpolnjevanjem glasovnice počaka do objave potrjenih kandidatur. Vendar naj ob tem pojasnimo, da se pri ugotavljanju izida glasovanja kot pravočasne upoštevajo tiste glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine do vključno 2. novembra 2022 do 12. ure. Iz poštnega žiga na ovojnici pa mora biti razvidno, da je bila glasovnica oddana na pošto pred 19. uro na dan glasovanja.

Kaj mora storiti volivec s stalnim prebivališčem v tujini, če ne želi prejeti volilnega gradiva?
Državljankam in državljanom Republike Slovenije s prijavljenim stalnim prebivališčem v tujini se v skladu z veljavno zakonodajo volilno gradivo pošilja po uradni dolžnosti na naslov prijavljenega stalnega prebivališča v tujini. Četudi volilnega gradiva morda ne želijo prejeti, nas k pošiljanju zavezuje zakon.

V. MOŽNOST GLASOVANJA ZA ZDOMCE

Kako lahko glasujejo volivci s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so na dan glasovanja v tujini?
Volivke in volivci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so na dan glasovanja v tujini in želijo oddati svoj glas, lahko najpozneje 30 dni pred dnem glasovanja (torej najpozneje 22. septembra 2022) sporočijo Državni volilni komisiji, da želijo glasovati po pošti iz tujine ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu Slovenije v tujini, kjer bo vzpostavljeno volišče. To lahko storijo tako, da oddajo vlogo za glasovanje preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete).


Na volitvah predsednika republike 2022 bo vzpostavljenih 30 volišč na sedežih diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v 26 tujih državah, in sicer: v Celovcu in na Dunaju (Avstrija), Clevelandu in Washingtonu (ZDA), Münchnu in Berlinu (Nemčija), Trstu (Italija), Torontu in Ottawi (Kanada), Atenah (Grčija), Beogradu (Srbija), Bernu (Švica), Bratislavi (Slovaška), Bruslju (Belgija), Budimpešti (Madžarska), Buenos Airesu (Argentina), Canberri (Avstralija), Haagu (Nizozemska), Kopenhagnu (Danska), Londonu (Velika Britanija), Madridu (Španija), Moskvi (Rusija), Parizu (Francija), Podgorici (Črna gora), Pragi (Češka), Sarajevu (BiH), Skopju (Makedonija), Varšavi (Poljska), Zagrebu (Hrvaška) in Vatikanu.

Kako lahko glasuje volivec s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki bo na dan glasovanja v tujini, a nima možnosti za glasovanje na diplomatsko-konzularnem predstavništvu oz. veleposlaništvu in tudi nima možnosti, da bi mu lahko volilno gradivo poslali v tujino po pošti?
Tistim volivcem, ki bodo v času volitev začasno v tujini in ne morejo glasovati na diplomatsko konzularnem predstavništvu ali prevzeti volilnega gradiva na začasnem naslovu bivanja v tujini, svetujemo, da pred odhodom v tujino volilno gradivo osebno prevzamejo na sedežu Državne volilne komisije (Slovenska cesta 54, Ljubljana, 4. nadstropje) ali pa na sedežu okrajne volilne komisije, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče.

V takem primeru naprošamo, da na vlogi označijo državo glasovanja v tujini, v vrstico, kjer je treba navesti naslov začasnega bivanja v tujini, pa naj napišejo »Osebni prevzem volilnega gradiva na DVK« oz. »Osebni prevzem volilnega gradiva na OVK«. Obenem tudi prosimo, da na vlogo napišejo telefonsko številko, na katero jih lahko pokličemo glede datuma prevzema volilnega gradiva.

Pomembno je, da volivec izpolnjeno volilno gradivo nato pravočasno (čim prej, ko ima to možnost) na pošto odda v tujini (ni pomembno, v kateri državi, pomembno je le, da je poštni žig iz tujine). Lahko ga odda tudi na najbližjem diplomatsko-konzularnem predstavništvu Slovenije v tujini, kjer je vzpostavljeno volišče.

Kdaj mora volivec, ki glasuje v tujini, odposlati volilno gradivo nazaj v Slovenijo, da se njegov glas upošteva pri ugotavljanju izida glasovanja?
Pri ugotavljanju izida glasovanja se kot pravočasne upoštevajo glasovnice, ki so prispele po pošti iz tujine do 12. ure osmega dne po dnevu glasovanja. Iz poštnega žiga na ovojnici mora biti razvidno, da je bila glasovnica oddana na pošto pred 19. uro na dan glasovanja.

Okrajne volilne komisije bodo izid glasovanja po pošti iz tujine ugotavljale 2. novembra 2022 po 12. uri. Isti dan bo DVK ugotavljala izid glasovanja na diplomatsko-konzularnih predstavništvih oz. veleposlaništvih Slovenije v tujini.

Ali mora volivec, ki glasuje po pošti iz tujine, sam poravnati poštne stroške ali lahko zahteva, da se mu ta strošek povrne?
Stroški poštnine za pošiljanje volilnega gradiva so na strani volivca, ki glasuje po pošti v tujini. Ni pravne podlage za povračilo teh stroškov. Volivec, ki glasuje po pošti v tujini, lahko sicer volilno gradivo pošlje ali dostavi tudi na najbližje diplomatsko-konzularno predstavništvo, kjer je volišče.

V primeru, če bi se vzpostavila pravna podlaga za povračilo stroškov volivcev iz tujine za poštnino, bi se s tem lahko odprlo npr. vprašanje neenake obravnave volivcev, ki glasujejo na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije (zaradi stroškov javnega prevoza ali kilometrine, cestnine, parkirnine ipd., ki so lahko še znatno višji od poštnine).

VI. GLASOVANJE PO POŠTI

Kdo lahko glasuje po pošti iz Slovenije?
Glasovanje po pošti iz Slovenije je namenjeno volivkam in volivcem, ki so v priporu, zavodu za prestajanje kazni, v bolnišnici ali v socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo, za invalide ter za osebe v izolaciji zaradi okužbe s koronavirusom. Vlogo za glasovanje po pošti iz Slovenije lahko volivci oddajo najpozneje 10 dni pred dnem glasovanja (torej najpozneje 12. oktobra 2022) preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete).

Volivka oz. volivec, ki odda vlogo za glasovanje po pošti, ne more glasovati na volišču.

VII. GLASOVANJE NA DOMU

Kdo lahko glasuje od doma?
Glasovanje od doma je namenjeno izključno tistim volivkam in volivcem, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču. V tem primeru imajo možnost, da glasujejo na svojem domu v navzočnosti članov volilnega odbora. Vlogo za glasovanje na domu morajo oddati najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja (torej najpozneje 19. oktobra 2022) pri okrajni volilni komisiji. Vlogi za glasovanje na domu, ki jo lahko oddajo preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete), morajo priložiti ustrezno zdravniško potrdilo.


Kako lahko glasuje volivec v primeru bolezni?
Volivke in volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, morajo najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja (torej najpozneje 19. oktobra 2022) okrajni volilni komisiji sporočiti namero za glasovanje na domu. Vlogi za glasovanje na domu, ki jo lahko oddajo preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete), morajo priložiti ustrezno zdravniško potrdilo.

Namero za glasovanje na domu lahko najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja (torej najpozneje 19. oktobra 2022) sporočijo tudi volivci, ki so zaradi okužbe s koronavirusom v izolaciji. Vlogi za glasovanje na domu, ki jo lahko oddajo preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete), morajo priložiti dokazilo o odrejeni izolaciji.


Kako lahko glasujejo oskrbovanci domov za starejše, če imajo stalno prebivališče prijavljeno na lokaciji doma za starejše?
V domu za starejše lahko pred člani oziroma  članoma volilnega odbora glasujejo varovanci, ki imajo tam prijavljeno stalno prebivališče. Pravočasno (najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja) morajo oddati vlogo za glasovanje na domu in zdravniško potrdilo, da se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču.

VIII. GLASOVANJE IZVEN OKRAJA STALNEGA PREBIVALIŠČA

Kako lahko glasuje volivec, ki je na dan glasovanja sicer v Sloveniji, vendar izven okraja svojega stalnega prebivališča?
Volivke in volivci, ki bodo na dan glasovanja izven okraja svojega stalnega prebivališča ter želijo glasovati na volišču v drugem okraju (volišču brez krajevne pristojnosti oz. t. i. omnia volišču), morajo to sporočiti okrajni volilni komisiji, kjer so vpisani v volilni imenik. Vlogo za glasovanje na t. i. volišču omnia lahko volivci oddajo najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete), torej najpozneje 19. oktobra 2022.

IX. PREDČASNO GLASOVANJE

Kdo se lahko udeleži predčasnega glasovanja, ali se je treba prijaviti in kdaj poteka predčasno glasovanje?
Predčasno glasovanje poteka zadnji torek, sredo in četrtek pred volitvami (18., 19. in 20. oktobra 2022) na voliščih za predčasno glasovanje, ki so odprta od 7. do 19. ure. Za predčasno glasovanje ni potrebna nikakršna prijava. Volivec na volišču potrebuje osebni dokument (npr. osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje).

Kako lahko volivec izve, kje je njegovo volišče za predčasno glasovanje?
Predčasno glasovanje poteka na voliščih, ki jih v posameznih okrajih določijo okrajne volilne komisije. Seznam volišč za predčasno glasovanje je objavljen na spletni strani Državne volilne komisije.

Ali je možno predčasno glasovati tudi izven svojega okraja stalnega prebivališča?
Ne, zunaj okraja svojega stalnega prebivališča ni mogoče predčasno glasovati.

X. DRUGE OBLIKE GLASOVANJA

Katere so druge oblike glasovanja?
Volivke in volivci, ki jih na dan glasovanja ni doma, imajo različne možnosti:

  • predčasno glasovanje, ki poteka zadnji torek, sredo in četrtek pred volitvami (18., 19. in 20. oktobra 2022) na voliščih za predčasno glasovanje od 7. do 19. ure;
  • glasovanje izven okraja stalnega prebivališča, na t. i. voliščih omnia;
  • volivci v tujini lahko glasujejo na diplomatsko-konzularnih predstavništvih, kjer so vzpostavljena volišča, ali pa po pošti;
  • volivci, ki so v zaporu, bolnišnici, socialnovarstvenem zavodu ali so bolni, lahko glasujejo po pošti;
  • tisti, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, lahko glasujejo na domu, če vlogi za glasovanje na domu priložijo zdravniško potrdilo.

  • Vloga za glasovanje v 1. krogu volitev predsednika republike 2022 – z e-identiteto – je dostopna tukaj: https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=6005
  • Vloga za glasovanje v 1. krogu volitev predsednika republike 2022 – brez e-identitete – je dostopna tukaj: https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=6006


Kdo se lahko udeleži predčasnega glasovanja, ali se je treba prijaviti in kdaj poteka predčasno glasovanje?
Predčasno glasovanje poteka zadnji torek, sredo in četrtek pred volitvami (18., 19. in 20. oktobra 2022) na voliščih za predčasno glasovanje, ki so odprta od 7. do 19. ure. Za predčasno glasovanje ni potrebna nikakršna prijava. Volivec na volišču potrebuje osebni dokument (npr. osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje).

Kako lahko glasuje volivec, ki je na dan glasovanja sicer v Sloveniji, vendar izven okraja svojega stalnega prebivališča?
Volivke in volivci, ki bodo na dan glasovanja izven okraja svojega stalnega prebivališča ter želijo glasovati na volišču v drugem okraju (volišču brez krajevne pristojnosti oz. t. i. omnia volišču), morajo to sporočiti okrajni volilni komisiji, kjer so vpisani v volilni imenik. Vlogo za glasovanje na t. i. volišču omnia lahko volivci oddajo najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete), torej najpozneje 19. oktobra 2022.


Kako lahko glasujejo osebe, ki so v priporu ali zaporu?
Priporniki ali zaporniki lahko glasujejo po pošti. Vlogo za glasovanje po pošti iz Slovenije lahko volivci oddajo najpozneje 10 dni pred dnem glasovanja preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete), torej najpozneje 12. oktobra 2022.

Obvestilo (obrazec) za glasovanje po pošti lahko volivec dobi tudi v zavodu za prestajanje zaporne kazni.


Kako lahko glasujejo osebe, ki so v bolnišnici ali socialnovarstvenem zavodu (npr. dom za ostarele)?
Volivci, ki so v bolnišnici ali socialnovarstvenem zavodu, lahko glasujejo po pošti. Vlogo za glasovanje po pošti iz Slovenije lahko volivci oddajo najpozneje 10 dni pred dnem glasovanja preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete), torej najpozneje 12. oktobra 2022.


Ali lahko oskrbovanci domov za starejše, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, glasujejo v domu za starejše?
Takšna možnost je na voljo tistim volivcem, ki imajo na lokaciji doma za starejše prijavljeno stalno prebivališče. V nasprotnem primeru pa imajo oskrbovanci domov za starejše možnost glasovanja po pošti, pri čemer morajo pravočasno (najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja) oddati vlogo za glasovanje na domu in zdravniško potrdilo, da se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču.


Kako lahko glasujejo invalidi?
Invalidi se lahko odločijo za glasovanje po pošti. V tem primeru morajo oddati elektronsko vlogo najpozneje 10 dni pred dnem glasovanja (torej najpozneje 12. oktobra 2022) preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete). V primeru, če se odločijo za stalno glasovanje po pošti, je treba vlogi priložiti tudi odločbo pristojnega organa o priznanju statusa invalida. Obvestilo o stalnem glasovanju po pošti se nanaša na vsa glasovanja na državnih in lokalnih volitvah ter referendumih in velja do preklica. Volivka oz. volivec, ki odda vlogo za glasovanje po pošti, ne more glasovati na volišču.

Poleg glasovanja po pošti imajo volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, možnost glasovati tudi na svojem domu. V tem primeru morajo vlogi za glasovanje na domu priložiti ustrezno zdravniško potrdilo. To morajo sporočiti okrajni volilni komisiji najkasneje tri dni pred dnem glasovanja preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete), torej najpozneje 19. oktobra 2022.


Kako lahko glasujejo slovenski vojaki, ki so na misiji v tujini?
Vojaki s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so začasno v tujini in želijo oddati svoj glas na volitvah, lahko najpozneje 30 dni pred dnem glasovanja (torej najpozneje 22. septembra 2022) sporočijo Državni volilni komisiji, da želijo glasovati po pošti iz tujine ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu Slovenije v tujini, kjer bo vzpostavljeno volišče. To lahko storijo tako, da oddajo vlogo za glasovanje preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete).

XI. SPLOŠNO

Ali lahko volivec pooblasti koga, da glasuje namesto njega?
Ne. Glasovati je mogoče samo osebno. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu, torej tudi ni dovoljeno glasovanje za družinske člane.

Kaj potrebujem, da lahko glasujem na volitvah predsednika republike?
Na dan volitev lahko volivci glasujejo na svojem volišču, kjer se volilnemu odboru izkažejo z osebnim dokumentom (npr. osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje) in se podpišejo v volilni imenik.

Obvestilo volivcu ni obvezno, je pa priporočljivo, da lahko volilni odbor volivca hitreje najde v volilnem imeniku.

Ali volivec, ki ni prejel obvestila volivcu, sme glasovati?
Da. Obvestilo volivcu je zgolj informativne narave in ga volivec ne potrebuje za glasovanje. Volivec na volišču potrebuje osebni dokument, s katerim lahko izkaže svojo istovetnost (npr. osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje).

Ali volivec na volišču potrebuje veljaven osebni dokument?
Ne, volivec lahko glasuje tudi z osebnim dokumentom, ki mu je že potekla veljavnost. Pomembno je le, da lahko z osebnim dokumentom izkaže svojo istovetnost.

Kako glasovati za kandidata za predsednika republike?
Vrstni red potrjenih kandidatur za predsednika republike z imeni kandidatov in predlagateljev se določi z žrebom. Na glasovnici so kandidati z imeni in priimki razvrščeni po vrstnem redu, kot ga je določil žreb. Volivec lahko glasuje samo za enega kandidata, in sicer tako, da obkroži številko pred imenom in priimkom kandidata, za katerega glasuje.

Kaj storiti, če se volivec pri glasovanju zmoti?
V primeru, če volivec na volišču volilnemu odboru sporoči, da se je pri glasovanju zmotil in da želi novo glasovnico, mu je volilni odbor ne sme izročiti. V takem primeru volilni odbor pojasni volivcu, kako lahko jasno popravi zmoto pri glasovanju (npr. prečrta obkroženo zaporedno številko pred imenom kandidata, ki ne izraža njegove volje, in obkroži tisto številko pred imenom kandidata, za katerega želi glasovati).

Kdaj nastopi volilni molk?
Volilni molk se začne 24 ur pred dnem glasovanja in traja do zaprtja volišč na dan glasovanja.

Kdaj se uporablja uradna prazna glasovnica?
Uradna prazna glasovnica se uporabi za izvedbo glasovanja po pošti za volivke in volivce, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji (t. i. izseljenci), ter volivce, ki so na dan glasovanja začasno v tujini (t. i. zdomci). Uradna prazna glasovnica se za izvedbo glasovanja po pošti iz tujine uporabi v vseh tujih državah, kar velja tudi v primeru morebitnega ponovnega glasovanja o kandidatih, ki v prvem krogu prejmeta največ glasov (tj. v drugem krogu glasovanja).

Kdaj je glasovnica neveljavna?
Neveljavna je tista glasovnica, ki ni izpolnjena, oziroma tista, na kateri ni mogoče ugotoviti, za katerega kandidata je nekdo glasoval. Veljavna je tista glasovnica, kjer je volja volivca jasno razvidna. Pripisi na glasovnici sicer niso zaželeni, vendar pa ne vplivajo na (ne)veljavnost glasovnice.

Katere oznake mora imeti glasovnica, da je jasno razvidno, da ne gre za ponaredek ali fotokopijo?
Obliko in vsebino glasovnice določi Državna volilna komisija s posebnim sklepom. Glasovnice so natisnjene na posebnem papirju z ustrezno zaščito. Poleg tega mora imeti vsaka glasovnica odtis žiga Državne volilne komisije, pri čemer je pozicija tega žiga odvisna od tega, ali gre za glasovnice na predčasnem glasovanju, glasovnice na rednih voliščih, glasovnice na diplomatsko-konzularnih predstavništvih ali pa za glasovnice, ki se pošiljajo po pošti (bodisi v tujino bodisi v Sloveniji).

Ali sme volivec fotografirati svojo glasovnico ali glasovnice drugih volivcev na volišču?
Zagotovljena mora biti tajnost glasovanja. Zvočno in slikovno snemanje na volišču brez soglasja ni dovoljeno (razen predstavnikom medijev za potrebe obveščanja javnosti o poteku glasovanja, pri čemer pa ne smejo motiti dela volilnega odbora in kakorkoli posegati v tajnost glasovanja). Volivec lahko fotografira svojo glasovnico, vendar pa objavljanje teh fotografij na družbenih omrežjih ni primerno. Volilni odbor mora poskrbeti, da glasovanje poteka nemoteno in da je vsakomur zagotovljena tajnost glasovanja.

Ali je zagotovljen nadzor, da volivec ne more oddati svojega glasu večkrat (npr. v tujini po pošti in na DKP ali pa v tujini in na t. i. volišču omnia ipd.)?
Za namen preprečevanja dvojega glasovanja so vzpostavljeni mehanizmi preverjanja. Zoper osebe, za katere se ugotovi, da so poskusile dvojno glasovanje, se sprožijo ustrezni postopki.

Ali je mogoče glas na volitvah oddati elektronsko?
Ne, zakonodaja ne omogoča elektronskega glasovanja. Veljavna volilna zakonodaja ne predvideva spletnega oziroma internetnega elektronskega načina glasovanja.

Ali lahko volim, če 18 let dopolnim na dan volitev?
Po zakonu imajo volilno pravico vsi, ki so na dan glasovanja dopolnili 18 let. Ministrstvo za notranje zadeve v skladu s tem pripravi volilne imenike. Tudi če morda volivec, ki bo na dan volitev postal polnoleten, ne bo prejel obvestila volivcu, bo brez težav lahko glasoval. S seboj na volišču potrebuje le osebni dokument, s katerim lahko izkaže svojo istovetnost (npr. osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje).

Ali lahko glasujem v morebitnem drugem krogu volitev, če bom 18 let dopolnil šele po prvem krogu glasovanja (in zato v prvem krogu ne morem glasovati)?
Da. S seboj na volišču potrebuje le osebni dokument, s katerim lahko izkaže svojo istovetnost (npr. osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje).

XII. UGOTAVLJANJE IZIDA GLASOVANJA

Kdaj okrajne volilne komisije ugotavljajo izid glasovanja po pošti v Sloveniji?
Izid glasovanja po pošti z območja Slovenije se ugotavlja naslednji dan po dnevu glasovanja (24. oktobra po 12. uri), izid glasovanja po pošti iz tujine pa najpozneje 8. dan po dnevu glasovanja (2. novembra po 12. uri).

Kako se ugotavlja izid glasovanja?
Za predsednika republike je izvoljen kandidat, ki je dobil večino glasov volivcev, ki so oddali veljavne glasovnice. Če noben kandidat za predsednika republike ne prejme večine veljavnih glasov volivcev, se izvede drugi krog volitev (najpozneje 21 dni po prvem glasovanju, torej predvidoma 13. novembra 2022). V drugem krogu volitev se glasuje za enega od dveh kandidatov, ki sta v prvem krogu prejela največ glasov.

Kdaj so izidi volitev končni?
Ko so prešteti tudi glasovi, ki prispejo po pošti iz Slovenije in po pošti iz tujine, ter jih državna volilna komisija nato na seji potrdi s sprejetjem zapisnika o izidu volitev. Končni izid volitev se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje 12. dan po dnevu glasovanja.

Kdaj mora biti razpisan morebitni drugi krog za glasovanje o kandidatih, ki sta v prvem krogu prejela največ glasov?
Ponovno glasovanje oziroma drugi krog glasovanja se izvede v primeru, če v prvem krogu nihče izmed kandidatov ni prejel večine veljavnih glasov. Drugi krog volitev predsednika republike mora biti razpisan najpozneje 12. dan po dnevu glasovanja v prvem krogu volitev. Drugi krog glasovanja se izvede najpozneje v 21 dneh po prvem glasovanju (predvidoma 13. novembra 2022).

SABINA SENČAR

Najava kandidature za predsednico Republike Slovenije

Pogosta vprašanja - volitve

V kolikor vprašanja ali odgovore na najdete se obrnite direktno na Državno volilno komisijo (DVK).

I. VOLIŠČA

Kdo določi območja in sedeže volišč za volitve predsednika republike?
Območja in sedeže volišč določijo okrajne volilne komisije ter jih sporočijo Geodetski upravi Republike Slovenije, in sicer najpozneje 29. avgusta 2022.

Ali je mogoče glas na volitvah predsednika republike oddati tudi v tujini?
Volilnim upravičencem s stalnim prebivališčem v tujini (t. i. izseljenci) se volilno gradivo za glasovanje po pošti v tujini pošilja po uradni dolžnosti. Imajo pa tudi možnost glasovanja na sedežih diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini, kjer so vzpostavljena volišča. Na volitvah predsednika republike oktobra 2022 bo takšnih volišč 30. Volilec lahko glasuje na diplomatsko-konzularnem predstavništvu v tisti državi, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, če je tam vzpostavljeno volišče, sicer pa na najbližjem DKP v drugi državi.

Glasovanje po pošti iz tujine je možno v vseh državah, če so za to vzpostavljeni pogoji oz. če ne pride do situacij, zaradi katerih je ustavljen mednarodni poštni promet.

Volivke in volivci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so na dan glasovanja začasno v tujini in želijo oddati svoj glas, lahko najpozneje 30 dni pred dnem glasovanja (torej najpozneje 22. septembra 2022) sporočijo Državni volilni komisiji, da želijo glasovati po pošti iz tujine ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu Slovenije v tujini, kjer bo vzpostavljeno volišče. To lahko storijo tako, da oddajo vlogo za glasovanje preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete).

II. VOLILNI ODBORI

Kdo lahko predlaga kandidate za predsednike in člane volilnih odborov ter njihove namestnike za izvedbo volitev predsednika republike?
Predloge kandidatov za predsednike in člane volilnih odborov ter njihove namestnike lahko okrajnim volilnim komisijam podajo politične stranke, lokalne skupnosti in njihovi ožji deli. Predloge morajo dati najpozneje 15 dni po razpisu volitev, torej najpozneje 6. septembra 2022.

Kdo lahko kandidira za člana volilnega odbora?
Član volilnega odbora je lahko oseba z volilno pravico, ki je vpisana v volilni imenik na območju okraja.

Kako je sestavljen volilni odbor?
Volilni odbor sestavljajo predsednik in parno število članov ter njihovi namestniki.

Predsednik in člani volilnega odbora ter njihovi namestniki se imenujejo izmed državljanov, ki imajo stalno prebivališče na območju volilnega okraja.

Politične stranke lahko najkasneje v petnajstih dneh po razpisu volitev (najpozneje 6. septembra 2022) dajo svoje predloge za imenovanje predsednika in članov volilnega odbora ter njihovih namestnikov okrajni volilni komisiji. Pri imenovanju članov volilnih odborov se najprej upoštevajo predlogi političnih strank, s katerih list kandidatov so bili na zadnjih volitvah v državni zbor izvoljeni kandidati, in sicer po vrstnem redu glede na število izvoljenih kandidatov, pri čemer v primeru enakega števila odloči žreb, nato pa predlogi drugih političnih strank in lokalnih skupnosti ter njihovih delov, tako da je zagotovljena politično pluralna sestava volilnih odborov. Če predlogov ni ali jih je premalo, se za manjkajoče člane določijo uradniki, zaposleni v organih državne uprave ali upravi lokalne skupnosti.

Kdo lahko postane predstavnik kandidatke oz. kandidata?
Predstavnika kandidatke oz. kandidata določi predlagatelj kandidature ob predložitvi kandidature pri Državni volilni komisiji.

Predstavnik oziroma zaupnik liste kandidatov ne sme biti kandidat.

Kdo lahko postane zaupnik?
Kandidati za predsednika republike imajo lahko svoje zaupnike. Zaupnik je lahko oseba, ki je vpisana v evidenco volilne pravice.

Imena zaupnikov sporoči predstavnik kandidata okrajni volilni komisiji najkasneje pet dni pred dnem glasovanja, torej najpozneje 17. oktobra 2022.

Zaupnik je lahko navzoč pri delu volilnega odbora in spremlja delo volilnega odbora v vseh fazah, od priprave volišča do konca dela volilnega odbora. Če zazna morebitne nepravilnosti pri delu volilnega odbora, na to opozori predsednika volilnega odbora.

III. VOLILNI IMENIKI

Kdo sestavi splošne volilne imenike in posebne volilne imenike?
Splošne in posebne volilne imenike sestavi ministrstvo za notranje zadeve.

Kje lahko glasuje volivec, ki je spremenil svoje stalno prebivališče nekaj dni pred volitvami?
Volivec, ki se je preselil po datumu, ko je ministrstvo za notranje zadeve sestavilo volilne imenike oziroma pozneje kot 15 dni pred dnem glasovanja (torej po 7. oktobru 2022), lahko glasuje na volišču, kjer je bil vpisan v volilni imenik, preden se je preselil.

Kaj storiti, če se v volilnem imeniku ob imenu in priimku volivke oz. volivca, ki še ni glasoval/a, že nahaja podpis?
V takem primeru volilni odbor volivki oz. volivcu ne bo dovolil glasovati – zaradi preprečevanja morebitnega dvojnega glasovanja. Volilni odbor mora izjavo volivca, da še ni glasoval in je torej pod njegovim imenom in priimkom podpisan nekdo drug, vpisati v zapisnik. Volivec pa ima možnost podati pritožbo.

Kako lahko glasuje oseba, ki ni vpisana v volilni imenik?
Če pride na volišče oseba, ki ni vpisana v volilnem imeniku za to volišče, čeprav iz osebnega dokumenta izhaja, da stalno prebiva na območju volišča, jo volilni odbor napoti k pristojnemu upravnemu organu, ki vodi register prebivalstva oz. je sestavil volilni imenik (upravna enota ali krajevni urad). Upravni organ ugotovi, ali ima po stalni evidenci volilne pravice na tem volišču volilno pravico in ali je bila pri sestavljanju volilnega imenika pomotoma izpuščena. V takem primeru upravni organ izda potrdilo, s katerim nato volivec lahko glasuje na volišču, čeprav ni vpisan v volilni imenik.

IV. MOŽNOST GLASOVANJA ZA IZSELJENCE

Kako lahko glasujejo državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v tujini?
Volilnim upravičencem s stalnim prebivališčem v tujini se volilno gradivo pošilja po uradni dolžnosti. Poslano jim bo volilno gradivo z uradno prazno glasovnico.

Glasovanje po pošti iz tujine je možno v vseh državah, če so za to vzpostavljeni pogoji oz. če ne pride do situacij, zaradi katerih je ustavljen mednarodni poštni promet. Na volitvah predsednika republike 2022 bo vzpostavljenih 30 volišč na sedežih diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v 26 tujih državah, in sicer: v Celovcu in na Dunaju (Avstrija), Clevelandu in Washingtonu (ZDA), Münchnu in Berlinu (Nemčija), Trstu (Italija), Torontu in Ottawi (Kanada), Atenah (Grčija), Beogradu (Srbija), Bernu (Švica), Bratislavi (Slovaška), Bruslju (Belgija), Budimpešti (Madžarska), Buenos Airesu (Argentina), Canberri (Avstralija), Haagu (Nizozemska), Kopenhagnu (Danska), Londonu (Velika Britanija), Madridu (Španija), Moskvi (Rusija), Parizu (Francija), Podgorici (Črna gora), Pragi (Češka), Sarajevu (BiH), Skopju (Makedonija), Varšavi (Poljska), Zagrebu (Hrvaška) in Vatikanu.

Volivci, ki imajo stalno prebivališče v tujini (t. i. izseljenci), lahko na diplomatsko-konzularnih predstavništvih oz. veleposlaništvih Slovenije v tujini glasujejo brez predhodne najave. Glasovanje na diplomatsko-konzularnih predstavništvih oz. veleposlaništvih Slovenije v tujini poteka na dan glasovanja od 9. do 17. ure po lokalnem času. Volivec za glasovanje na volišču na diplomatsko-konzularnem predstavništvu oz. veleposlaništvu Slovenije v tujini potrebuje osebni dokument, na podlagi katerega lahko volilni odbor ugotovi njegovo istovetnost.

Volivec lahko glasuje na volišču na diplomatsko-konzularnem predstavništvu ne glede na to, da je prejel volilno gradivo po pošti. Seveda pa v tem primeru ne more glasovati tudi po pošti. Volivec lahko glasuje na najbližjem diplomatsko-konzularnem predstavništvu, kjer je vzpostavljeno volišče (če v državi, kjer stalno prebiva, ni volišča na DKP, potem lahko glasuje na najbližjem DKP v drugi državi).

Izpolnjeno volilno gradivo volivke in volivci pošljejo po pošti nazaj v Slovenijo (ovojnica z naslovom okrajne volilne komisije je priložena v volilnem gradivu). Lahko pa ga pošljejo tudi na najbližje diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Slovenije, kjer je volišče, pri čemer morala ovojnica z volilnim gradivom prispeti najpozneje na dan glasovanja do zaprtja volišča (volišča na diplomatsko konzularnih predstavništvih ali konzulatih Republike Slovenije so odprta do 17. ure po lokalnem času). Upoštevajo se tudi pravočasno oddane glasovnice, ki jih volivci osebno prinesejo na DKP.

Pri ugotavljanju izida glasovanja se kot pravočasne upoštevajo glasovnice, ki so prispele po pošti iz tujine do vključno 2. novembra 2022 do 12. ure. Iz poštnega žiga na ovojnici mora biti razvidno, da je bila glasovnica oddana na pošto pred 19. uro na dan glasovanja. Okrajne volilne komisije bodo izid glasovanja po pošti iz tujine ugotavljale 2. novembra 2022 po 12. uri. Isti dan bo DVK ugotavljala izid glasovanja na diplomatsko-konzularnih predstavništvih oz. veleposlaništvih Slovenije v tujini.

Ali lahko volivec, ki je državljan Republike Slovenije, vendar ima stalno prebivališče v tujini, glasuje na volitvah v Sloveniji?
Volivke in volivci, ki imajo stalno prebivališče v tujini, a bodo na dan glasovanja v Sloveniji, lahko glasujejo na t. i. volišču omnia. To namero morajo najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja (torej najpozneje 19. oktobra 2022) sporočiti okrajni volilni komisiji, kjer uresničujejo volilno pravico, ali Državni volilni komisiji. Vlogo za glasovanje na t. i. volišču omnia lahko volivci oddajo preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete).

V primeru, če se volivec odloči za glasovanje na t. i. volišču omnia, ne more glasovati po pošti iz tujine, četudi je prejel volilno gradivo na naslov stalnega prebivališča v tujini.


Kaj lahko stori volivec, ki prebiva v tujini in ni prejel volilnega gradiva?
Volivec, ki ima stalno prebivališče v tujini (t. i. izseljenec) in ni prejel volilnega gradiva po pošti, četudi bi ga po uradni dolžnosti moral prejeti, lahko glasuje na najbližjem diplomatsko-konzularnem predstavništvu Slovenije v tujini, kjer je vzpostavljeno volišče.

Na vsakokratnih volitvah se žal zgodi, da določen del volivk in volivcev v tujini prejme poštne pošiljke z volilnim gradivom prepozno ali pa jih sploh ne prejme. Na naslov DVK se vsakič znova vrne precejšnje število teh pošiljk, razlogi za nevročitev pa so različni. Najpogostejši razlog je v tem, da volivci, ki stalno prebivajo v tujini, ne sporočajo spremembe stalnega prebivališča v skladu z določbami Zakona o prijavi prebivališča.

V tem primeru predlagamo, da volivec preveri, ali ima urejeno stalno prebivališče. Če nima urejenega stalnega prebivališča, naj si to uredi na upravni enoti v Sloveniji ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu Slovenije v tujini.

Kako lahko glasuje volivec s stalnim prebivališčem v tujini (t. i. izseljenec), če je spremenil naslov stalnega prebivališča po 22. avgustu 2022, ko je ministrstvo za notranje zadeve pripravilo volilne imenike?
Volivci s stalnim prebivališčem v tujini, ki so se preselili po 22. avgustu 2022, bodo volilno gradivo prejeli na prejšnji naslov stalnega prebivališča.

Volivci, ki so se preselili po omenjenem datumu, pri čemer niso obenem zamenjali tudi države bivanja, lahko brez kakršnekoli najave glasujejo tudi na najbližjem diplomatsko-konzularnem predstavništvu, kjer je vzpostavljeno volišče (v volilnem imeniku so vpisani v tisti državi, kjer so imeli prejšnje stalno prebivališče).

Kako poteka glasovanje na diplomatsko-konzularnem predstavništvu ali veleposlaništvu Republike Slovenije v tujini?
Na diplomatsko-konzularnih predstavništvih oz. veleposlaništvih Slovenije v tujini lahko brez predhodne najave glasujejo volivci, ki imajo stalno prebivališče v tujini (t. i. izseljenci). Poleg tega lahko tam glasujejo tudi tisti, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, a so na dan glasovanja začasno v tujini (t. i. zdomci), vendar le pod pogojem, če pravočasno oddajo prijavo za glasovanje v tujini. Prijavo morajo oddati Državni volilni komisiji najpozneje 30 dni pred dnem glasovanja (torej najpozneje 22. septembra 2022). To lahko storijo z vlogo za glasovanje preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete).

Glasovanje na diplomatsko-konzularnih predstavništvih oz. veleposlaništvih Slovenije v tujini poteka na dan glasovanja (23. oktobra 2022) od 9. do 17. ure po lokalnem času.

Volivec za glasovanje na volišču na diplomatsko-konzularnem predstavništvu oz. veleposlaništvu Slovenije v tujini potrebuje osebni dokument, na podlagi katerega lahko volilni odbor ugotovi njegovo istovetnost.

Na volitvah predsednika republike 2022 bo vzpostavljenih 30 volišč na sedežih diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v 26 tujih državah, in sicer: v Celovcu in na Dunaju (Avstrija), Clevelandu in Washingtonu (ZDA), Münchnu in Berlinu (Nemčija), Trstu (Italija), Torontu in Ottawi (Kanada), Atenah (Grčija), Beogradu (Srbija), Bernu (Švica), Bratislavi (Slovaška), Bruslju (Belgija), Budimpešti (Madžarska), Buenos Airesu (Argentina), Canberri (Avstralija), Haagu (Nizozemska), Kopenhagnu (Danska), Londonu (Velika Britanija), Madridu (Španija), Moskvi (Rusija), Parizu (Francija), Podgorici (Črna gora), Pragi (Češka), Sarajevu (BiH), Skopju (Makedonija), Varšavi (Poljska), Zagrebu (Hrvaška) in Vatikanu.

Kdaj mora volivec, ki glasuje v tujini, odposlati volilno gradivo nazaj v Slovenijo, da se njegov glas upošteva pri ugotavljanju izida glasovanja?
Pri ugotavljanju izida glasovanja se kot pravočasne upoštevajo glasovnice, ki so prispele po pošti iz tujine do 12. ure osmega dne po dnevu glasovanja. Iz poštnega žiga na ovojnici mora biti razvidno, da je bila glasovnica oddana na pošto pred 19. uro na dan glasovanja.

Okrajne volilne komisije bodo izid glasovanja po pošti iz tujine ugotavljale 2. novembra 2022 po 12. uri. Isti dan bo DVK ugotavljala izid glasovanja na diplomatsko-konzularnih predstavništvih oz. veleposlaništvih Slovenije v tujini.

Volilno gradivo, ki ga prejme volivec v tujini, vsebuje uradno prazno glasovnico. Kako naj jo volivec izpolni, če gradivo prejme, še preden je seznam kandidatur potrjen in torej kandidati znani?
Z namenom, da bi volivkam in volivcem v tujini – tako tistim s stalnim prebivališčem v tujini (t. i. izseljenci), kot tudi tistim, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, a bodo v času volitev v tujini in bodo oddali vlogo za glasovanje iz tujine (t. i. zdomci) – omogočili možnost glasovanja v čim širšem številu, je Državna volilna komisija sprejela odločitev o pošiljanju volilnega gradiva z uradno prazno glasovnico v tujino. Na ta način smo želeli zagotoviti, da bi čim več volivcev v tujini pravočasno prejelo volilno gradivo za glasovanje po pošti iz tujine. Uradna prazna glasovnica se volivcem v tujini pošlje tako za prvi kot za morebitni drugi krog glasovanja na volitvah predsednika republike.

Volilno gradivo je bilo volivkam in volivcem s stalnim prebivališčem v tujini že odposlano, kar pomeni, da bo večina teh volivcev volilno gradivo (in s tem uradne prazne glasovnice) prejela, še preden bodo uradno vložene in potrjene kandidature na volitvah predsednika republike. Seznam potrjenih kandidatur bo namreč znan in objavljen na spletni strani Državne volilne komisije (https://www.dvk-rs.si/) predvidoma 4. oktobra 2022.

Volivec lahko z izpolnjevanjem glasovnice počaka do objave potrjenih kandidatur. Vendar naj ob tem pojasnimo, da se pri ugotavljanju izida glasovanja kot pravočasne upoštevajo tiste glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine do vključno 2. novembra 2022 do 12. ure. Iz poštnega žiga na ovojnici pa mora biti razvidno, da je bila glasovnica oddana na pošto pred 19. uro na dan glasovanja.

Kaj mora storiti volivec s stalnim prebivališčem v tujini, če ne želi prejeti volilnega gradiva?
Državljankam in državljanom Republike Slovenije s prijavljenim stalnim prebivališčem v tujini se v skladu z veljavno zakonodajo volilno gradivo pošilja po uradni dolžnosti na naslov prijavljenega stalnega prebivališča v tujini. Četudi volilnega gradiva morda ne želijo prejeti, nas k pošiljanju zavezuje zakon.

V. MOŽNOST GLASOVANJA ZA ZDOMCE

Kako lahko glasujejo volivci s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so na dan glasovanja v tujini?
Volivke in volivci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so na dan glasovanja v tujini in želijo oddati svoj glas, lahko najpozneje 30 dni pred dnem glasovanja (torej najpozneje 22. septembra 2022) sporočijo Državni volilni komisiji, da želijo glasovati po pošti iz tujine ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu Slovenije v tujini, kjer bo vzpostavljeno volišče. To lahko storijo tako, da oddajo vlogo za glasovanje preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete).


Na volitvah predsednika republike 2022 bo vzpostavljenih 30 volišč na sedežih diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v 26 tujih državah, in sicer: v Celovcu in na Dunaju (Avstrija), Clevelandu in Washingtonu (ZDA), Münchnu in Berlinu (Nemčija), Trstu (Italija), Torontu in Ottawi (Kanada), Atenah (Grčija), Beogradu (Srbija), Bernu (Švica), Bratislavi (Slovaška), Bruslju (Belgija), Budimpešti (Madžarska), Buenos Airesu (Argentina), Canberri (Avstralija), Haagu (Nizozemska), Kopenhagnu (Danska), Londonu (Velika Britanija), Madridu (Španija), Moskvi (Rusija), Parizu (Francija), Podgorici (Črna gora), Pragi (Češka), Sarajevu (BiH), Skopju (Makedonija), Varšavi (Poljska), Zagrebu (Hrvaška) in Vatikanu.

Kako lahko glasuje volivec s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki bo na dan glasovanja v tujini, a nima možnosti za glasovanje na diplomatsko-konzularnem predstavništvu oz. veleposlaništvu in tudi nima možnosti, da bi mu lahko volilno gradivo poslali v tujino po pošti?
Tistim volivcem, ki bodo v času volitev začasno v tujini in ne morejo glasovati na diplomatsko konzularnem predstavništvu ali prevzeti volilnega gradiva na začasnem naslovu bivanja v tujini, svetujemo, da pred odhodom v tujino volilno gradivo osebno prevzamejo na sedežu Državne volilne komisije (Slovenska cesta 54, Ljubljana, 4. nadstropje) ali pa na sedežu okrajne volilne komisije, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče.

V takem primeru naprošamo, da na vlogi označijo državo glasovanja v tujini, v vrstico, kjer je treba navesti naslov začasnega bivanja v tujini, pa naj napišejo »Osebni prevzem volilnega gradiva na DVK« oz. »Osebni prevzem volilnega gradiva na OVK«. Obenem tudi prosimo, da na vlogo napišejo telefonsko številko, na katero jih lahko pokličemo glede datuma prevzema volilnega gradiva.

Pomembno je, da volivec izpolnjeno volilno gradivo nato pravočasno (čim prej, ko ima to možnost) na pošto odda v tujini (ni pomembno, v kateri državi, pomembno je le, da je poštni žig iz tujine). Lahko ga odda tudi na najbližjem diplomatsko-konzularnem predstavništvu Slovenije v tujini, kjer je vzpostavljeno volišče.

Kdaj mora volivec, ki glasuje v tujini, odposlati volilno gradivo nazaj v Slovenijo, da se njegov glas upošteva pri ugotavljanju izida glasovanja?
Pri ugotavljanju izida glasovanja se kot pravočasne upoštevajo glasovnice, ki so prispele po pošti iz tujine do 12. ure osmega dne po dnevu glasovanja. Iz poštnega žiga na ovojnici mora biti razvidno, da je bila glasovnica oddana na pošto pred 19. uro na dan glasovanja.

Okrajne volilne komisije bodo izid glasovanja po pošti iz tujine ugotavljale 2. novembra 2022 po 12. uri. Isti dan bo DVK ugotavljala izid glasovanja na diplomatsko-konzularnih predstavništvih oz. veleposlaništvih Slovenije v tujini.

Ali mora volivec, ki glasuje po pošti iz tujine, sam poravnati poštne stroške ali lahko zahteva, da se mu ta strošek povrne?
Stroški poštnine za pošiljanje volilnega gradiva so na strani volivca, ki glasuje po pošti v tujini. Ni pravne podlage za povračilo teh stroškov. Volivec, ki glasuje po pošti v tujini, lahko sicer volilno gradivo pošlje ali dostavi tudi na najbližje diplomatsko-konzularno predstavništvo, kjer je volišče.

V primeru, če bi se vzpostavila pravna podlaga za povračilo stroškov volivcev iz tujine za poštnino, bi se s tem lahko odprlo npr. vprašanje neenake obravnave volivcev, ki glasujejo na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije (zaradi stroškov javnega prevoza ali kilometrine, cestnine, parkirnine ipd., ki so lahko še znatno višji od poštnine).

VI. GLASOVANJE PO POŠTI

Kdo lahko glasuje po pošti iz Slovenije?
Glasovanje po pošti iz Slovenije je namenjeno volivkam in volivcem, ki so v priporu, zavodu za prestajanje kazni, v bolnišnici ali v socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo, za invalide ter za osebe v izolaciji zaradi okužbe s koronavirusom. Vlogo za glasovanje po pošti iz Slovenije lahko volivci oddajo najpozneje 10 dni pred dnem glasovanja (torej najpozneje 12. oktobra 2022) preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete).

Volivka oz. volivec, ki odda vlogo za glasovanje po pošti, ne more glasovati na volišču.

VII. GLASOVANJE NA DOMU

Kdo lahko glasuje od doma?
Glasovanje od doma je namenjeno izključno tistim volivkam in volivcem, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču. V tem primeru imajo možnost, da glasujejo na svojem domu v navzočnosti članov volilnega odbora. Vlogo za glasovanje na domu morajo oddati najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja (torej najpozneje 19. oktobra 2022) pri okrajni volilni komisiji. Vlogi za glasovanje na domu, ki jo lahko oddajo preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete), morajo priložiti ustrezno zdravniško potrdilo.


Kako lahko glasuje volivec v primeru bolezni?
Volivke in volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, morajo najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja (torej najpozneje 19. oktobra 2022) okrajni volilni komisiji sporočiti namero za glasovanje na domu. Vlogi za glasovanje na domu, ki jo lahko oddajo preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete), morajo priložiti ustrezno zdravniško potrdilo.

Namero za glasovanje na domu lahko najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja (torej najpozneje 19. oktobra 2022) sporočijo tudi volivci, ki so zaradi okužbe s koronavirusom v izolaciji. Vlogi za glasovanje na domu, ki jo lahko oddajo preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete), morajo priložiti dokazilo o odrejeni izolaciji.


Kako lahko glasujejo oskrbovanci domov za starejše, če imajo stalno prebivališče prijavljeno na lokaciji doma za starejše?
V domu za starejše lahko pred člani oziroma  članoma volilnega odbora glasujejo varovanci, ki imajo tam prijavljeno stalno prebivališče. Pravočasno (najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja) morajo oddati vlogo za glasovanje na domu in zdravniško potrdilo, da se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču.

VIII. GLASOVANJE IZVEN OKRAJA STALNEGA PREBIVALIŠČA

Kako lahko glasuje volivec, ki je na dan glasovanja sicer v Sloveniji, vendar izven okraja svojega stalnega prebivališča?
Volivke in volivci, ki bodo na dan glasovanja izven okraja svojega stalnega prebivališča ter želijo glasovati na volišču v drugem okraju (volišču brez krajevne pristojnosti oz. t. i. omnia volišču), morajo to sporočiti okrajni volilni komisiji, kjer so vpisani v volilni imenik. Vlogo za glasovanje na t. i. volišču omnia lahko volivci oddajo najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete), torej najpozneje 19. oktobra 2022.

IX. PREDČASNO GLASOVANJE

Kdo se lahko udeleži predčasnega glasovanja, ali se je treba prijaviti in kdaj poteka predčasno glasovanje?
Predčasno glasovanje poteka zadnji torek, sredo in četrtek pred volitvami (18., 19. in 20. oktobra 2022) na voliščih za predčasno glasovanje, ki so odprta od 7. do 19. ure. Za predčasno glasovanje ni potrebna nikakršna prijava. Volivec na volišču potrebuje osebni dokument (npr. osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje).

Kako lahko volivec izve, kje je njegovo volišče za predčasno glasovanje?
Predčasno glasovanje poteka na voliščih, ki jih v posameznih okrajih določijo okrajne volilne komisije. Seznam volišč za predčasno glasovanje je objavljen na spletni strani Državne volilne komisije.

Ali je možno predčasno glasovati tudi izven svojega okraja stalnega prebivališča?
Ne, zunaj okraja svojega stalnega prebivališča ni mogoče predčasno glasovati.

X. DRUGE OBLIKE GLASOVANJA

Katere so druge oblike glasovanja?
Volivke in volivci, ki jih na dan glasovanja ni doma, imajo različne možnosti:

  • predčasno glasovanje, ki poteka zadnji torek, sredo in četrtek pred volitvami (18., 19. in 20. oktobra 2022) na voliščih za predčasno glasovanje od 7. do 19. ure;
  • glasovanje izven okraja stalnega prebivališča, na t. i. voliščih omnia;
  • volivci v tujini lahko glasujejo na diplomatsko-konzularnih predstavništvih, kjer so vzpostavljena volišča, ali pa po pošti;
  • volivci, ki so v zaporu, bolnišnici, socialnovarstvenem zavodu ali so bolni, lahko glasujejo po pošti;
  • tisti, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, lahko glasujejo na domu, če vlogi za glasovanje na domu priložijo zdravniško potrdilo.

  • Vloga za glasovanje v 1. krogu volitev predsednika republike 2022 – z e-identiteto – je dostopna tukaj: https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=6005
  • Vloga za glasovanje v 1. krogu volitev predsednika republike 2022 – brez e-identitete – je dostopna tukaj: https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=6006


Kdo se lahko udeleži predčasnega glasovanja, ali se je treba prijaviti in kdaj poteka predčasno glasovanje?
Predčasno glasovanje poteka zadnji torek, sredo in četrtek pred volitvami (18., 19. in 20. oktobra 2022) na voliščih za predčasno glasovanje, ki so odprta od 7. do 19. ure. Za predčasno glasovanje ni potrebna nikakršna prijava. Volivec na volišču potrebuje osebni dokument (npr. osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje).

Kako lahko glasuje volivec, ki je na dan glasovanja sicer v Sloveniji, vendar izven okraja svojega stalnega prebivališča?
Volivke in volivci, ki bodo na dan glasovanja izven okraja svojega stalnega prebivališča ter želijo glasovati na volišču v drugem okraju (volišču brez krajevne pristojnosti oz. t. i. omnia volišču), morajo to sporočiti okrajni volilni komisiji, kjer so vpisani v volilni imenik. Vlogo za glasovanje na t. i. volišču omnia lahko volivci oddajo najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete), torej najpozneje 19. oktobra 2022.


Kako lahko glasujejo osebe, ki so v priporu ali zaporu?
Priporniki ali zaporniki lahko glasujejo po pošti. Vlogo za glasovanje po pošti iz Slovenije lahko volivci oddajo najpozneje 10 dni pred dnem glasovanja preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete), torej najpozneje 12. oktobra 2022.

Obvestilo (obrazec) za glasovanje po pošti lahko volivec dobi tudi v zavodu za prestajanje zaporne kazni.


Kako lahko glasujejo osebe, ki so v bolnišnici ali socialnovarstvenem zavodu (npr. dom za ostarele)?
Volivci, ki so v bolnišnici ali socialnovarstvenem zavodu, lahko glasujejo po pošti. Vlogo za glasovanje po pošti iz Slovenije lahko volivci oddajo najpozneje 10 dni pred dnem glasovanja preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete), torej najpozneje 12. oktobra 2022.


Ali lahko oskrbovanci domov za starejše, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, glasujejo v domu za starejše?
Takšna možnost je na voljo tistim volivcem, ki imajo na lokaciji doma za starejše prijavljeno stalno prebivališče. V nasprotnem primeru pa imajo oskrbovanci domov za starejše možnost glasovanja po pošti, pri čemer morajo pravočasno (najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja) oddati vlogo za glasovanje na domu in zdravniško potrdilo, da se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču.


Kako lahko glasujejo invalidi?
Invalidi se lahko odločijo za glasovanje po pošti. V tem primeru morajo oddati elektronsko vlogo najpozneje 10 dni pred dnem glasovanja (torej najpozneje 12. oktobra 2022) preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete). V primeru, če se odločijo za stalno glasovanje po pošti, je treba vlogi priložiti tudi odločbo pristojnega organa o priznanju statusa invalida. Obvestilo o stalnem glasovanju po pošti se nanaša na vsa glasovanja na državnih in lokalnih volitvah ter referendumih in velja do preklica. Volivka oz. volivec, ki odda vlogo za glasovanje po pošti, ne more glasovati na volišču.

Poleg glasovanja po pošti imajo volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, možnost glasovati tudi na svojem domu. V tem primeru morajo vlogi za glasovanje na domu priložiti ustrezno zdravniško potrdilo. To morajo sporočiti okrajni volilni komisiji najkasneje tri dni pred dnem glasovanja preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete), torej najpozneje 19. oktobra 2022.


Kako lahko glasujejo slovenski vojaki, ki so na misiji v tujini?
Vojaki s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so začasno v tujini in želijo oddati svoj glas na volitvah, lahko najpozneje 30 dni pred dnem glasovanja (torej najpozneje 22. septembra 2022) sporočijo Državni volilni komisiji, da želijo glasovati po pošti iz tujine ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu Slovenije v tujini, kjer bo vzpostavljeno volišče. To lahko storijo tako, da oddajo vlogo za glasovanje preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete).

XI. SPLOŠNO

Ali lahko volivec pooblasti koga, da glasuje namesto njega?
Ne. Glasovati je mogoče samo osebno. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu, torej tudi ni dovoljeno glasovanje za družinske člane.

Kaj potrebujem, da lahko glasujem na volitvah predsednika republike?
Na dan volitev lahko volivci glasujejo na svojem volišču, kjer se volilnemu odboru izkažejo z osebnim dokumentom (npr. osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje) in se podpišejo v volilni imenik.

Obvestilo volivcu ni obvezno, je pa priporočljivo, da lahko volilni odbor volivca hitreje najde v volilnem imeniku.

Ali volivec, ki ni prejel obvestila volivcu, sme glasovati?
Da. Obvestilo volivcu je zgolj informativne narave in ga volivec ne potrebuje za glasovanje. Volivec na volišču potrebuje osebni dokument, s katerim lahko izkaže svojo istovetnost (npr. osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje).

Ali volivec na volišču potrebuje veljaven osebni dokument?
Ne, volivec lahko glasuje tudi z osebnim dokumentom, ki mu je že potekla veljavnost. Pomembno je le, da lahko z osebnim dokumentom izkaže svojo istovetnost.

Kako glasovati za kandidata za predsednika republike?
Vrstni red potrjenih kandidatur za predsednika republike z imeni kandidatov in predlagateljev se določi z žrebom. Na glasovnici so kandidati z imeni in priimki razvrščeni po vrstnem redu, kot ga je določil žreb. Volivec lahko glasuje samo za enega kandidata, in sicer tako, da obkroži številko pred imenom in priimkom kandidata, za katerega glasuje.

Kaj storiti, če se volivec pri glasovanju zmoti?
V primeru, če volivec na volišču volilnemu odboru sporoči, da se je pri glasovanju zmotil in da želi novo glasovnico, mu je volilni odbor ne sme izročiti. V takem primeru volilni odbor pojasni volivcu, kako lahko jasno popravi zmoto pri glasovanju (npr. prečrta obkroženo zaporedno številko pred imenom kandidata, ki ne izraža njegove volje, in obkroži tisto številko pred imenom kandidata, za katerega želi glasovati).

Kdaj nastopi volilni molk?
Volilni molk se začne 24 ur pred dnem glasovanja in traja do zaprtja volišč na dan glasovanja.

Kdaj se uporablja uradna prazna glasovnica?
Uradna prazna glasovnica se uporabi za izvedbo glasovanja po pošti za volivke in volivce, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji (t. i. izseljenci), ter volivce, ki so na dan glasovanja začasno v tujini (t. i. zdomci). Uradna prazna glasovnica se za izvedbo glasovanja po pošti iz tujine uporabi v vseh tujih državah, kar velja tudi v primeru morebitnega ponovnega glasovanja o kandidatih, ki v prvem krogu prejmeta največ glasov (tj. v drugem krogu glasovanja).

Kdaj je glasovnica neveljavna?
Neveljavna je tista glasovnica, ki ni izpolnjena, oziroma tista, na kateri ni mogoče ugotoviti, za katerega kandidata je nekdo glasoval. Veljavna je tista glasovnica, kjer je volja volivca jasno razvidna. Pripisi na glasovnici sicer niso zaželeni, vendar pa ne vplivajo na (ne)veljavnost glasovnice.

Katere oznake mora imeti glasovnica, da je jasno razvidno, da ne gre za ponaredek ali fotokopijo?
Obliko in vsebino glasovnice določi Državna volilna komisija s posebnim sklepom. Glasovnice so natisnjene na posebnem papirju z ustrezno zaščito. Poleg tega mora imeti vsaka glasovnica odtis žiga Državne volilne komisije, pri čemer je pozicija tega žiga odvisna od tega, ali gre za glasovnice na predčasnem glasovanju, glasovnice na rednih voliščih, glasovnice na diplomatsko-konzularnih predstavništvih ali pa za glasovnice, ki se pošiljajo po pošti (bodisi v tujino bodisi v Sloveniji).

Ali sme volivec fotografirati svojo glasovnico ali glasovnice drugih volivcev na volišču?
Zagotovljena mora biti tajnost glasovanja. Zvočno in slikovno snemanje na volišču brez soglasja ni dovoljeno (razen predstavnikom medijev za potrebe obveščanja javnosti o poteku glasovanja, pri čemer pa ne smejo motiti dela volilnega odbora in kakorkoli posegati v tajnost glasovanja). Volivec lahko fotografira svojo glasovnico, vendar pa objavljanje teh fotografij na družbenih omrežjih ni primerno. Volilni odbor mora poskrbeti, da glasovanje poteka nemoteno in da je vsakomur zagotovljena tajnost glasovanja.

Ali je zagotovljen nadzor, da volivec ne more oddati svojega glasu večkrat (npr. v tujini po pošti in na DKP ali pa v tujini in na t. i. volišču omnia ipd.)?
Za namen preprečevanja dvojega glasovanja so vzpostavljeni mehanizmi preverjanja. Zoper osebe, za katere se ugotovi, da so poskusile dvojno glasovanje, se sprožijo ustrezni postopki.

Ali je mogoče glas na volitvah oddati elektronsko?
Ne, zakonodaja ne omogoča elektronskega glasovanja. Veljavna volilna zakonodaja ne predvideva spletnega oziroma internetnega elektronskega načina glasovanja.

Ali lahko volim, če 18 let dopolnim na dan volitev?
Po zakonu imajo volilno pravico vsi, ki so na dan glasovanja dopolnili 18 let. Ministrstvo za notranje zadeve v skladu s tem pripravi volilne imenike. Tudi če morda volivec, ki bo na dan volitev postal polnoleten, ne bo prejel obvestila volivcu, bo brez težav lahko glasoval. S seboj na volišču potrebuje le osebni dokument, s katerim lahko izkaže svojo istovetnost (npr. osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje).

Ali lahko glasujem v morebitnem drugem krogu volitev, če bom 18 let dopolnil šele po prvem krogu glasovanja (in zato v prvem krogu ne morem glasovati)?
Da. S seboj na volišču potrebuje le osebni dokument, s katerim lahko izkaže svojo istovetnost (npr. osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje).

XII. UGOTAVLJANJE IZIDA GLASOVANJA

Kdaj okrajne volilne komisije ugotavljajo izid glasovanja po pošti v Sloveniji?
Izid glasovanja po pošti z območja Slovenije se ugotavlja naslednji dan po dnevu glasovanja (24. oktobra po 12. uri), izid glasovanja po pošti iz tujine pa najpozneje 8. dan po dnevu glasovanja (2. novembra po 12. uri).

Kako se ugotavlja izid glasovanja?
Za predsednika republike je izvoljen kandidat, ki je dobil večino glasov volivcev, ki so oddali veljavne glasovnice. Če noben kandidat za predsednika republike ne prejme večine veljavnih glasov volivcev, se izvede drugi krog volitev (najpozneje 21 dni po prvem glasovanju, torej predvidoma 13. novembra 2022). V drugem krogu volitev se glasuje za enega od dveh kandidatov, ki sta v prvem krogu prejela največ glasov.

Kdaj so izidi volitev končni?
Ko so prešteti tudi glasovi, ki prispejo po pošti iz Slovenije in po pošti iz tujine, ter jih državna volilna komisija nato na seji potrdi s sprejetjem zapisnika o izidu volitev. Končni izid volitev se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje 12. dan po dnevu glasovanja.

Kdaj mora biti razpisan morebitni drugi krog za glasovanje o kandidatih, ki sta v prvem krogu prejela največ glasov?
Ponovno glasovanje oziroma drugi krog glasovanja se izvede v primeru, če v prvem krogu nihče izmed kandidatov ni prejel večine veljavnih glasov. Drugi krog volitev predsednika republike mora biti razpisan najpozneje 12. dan po dnevu glasovanja v prvem krogu volitev. Drugi krog glasovanja se izvede najpozneje v 21 dneh po prvem glasovanju (predvidoma 13. novembra 2022).

SABINA SENČAR

Najava kandidature za predsednico Republike Slovenije

Pogosta vprašanja - volitve

V kolikor vprašanja ali odgovore na najdete se obrnite direktno na Državno volilno komisijo (DVK).

I. VOLIŠČA

Kdo določi območja in sedeže volišč za volitve predsednika republike?
Območja in sedeže volišč določijo okrajne volilne komisije ter jih sporočijo Geodetski upravi Republike Slovenije, in sicer najpozneje 29. avgusta 2022.

Ali je mogoče glas na volitvah predsednika republike oddati tudi v tujini?
Volilnim upravičencem s stalnim prebivališčem v tujini (t. i. izseljenci) se volilno gradivo za glasovanje po pošti v tujini pošilja po uradni dolžnosti. Imajo pa tudi možnost glasovanja na sedežih diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini, kjer so vzpostavljena volišča. Na volitvah predsednika republike oktobra 2022 bo takšnih volišč 30. Volilec lahko glasuje na diplomatsko-konzularnem predstavništvu v tisti državi, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, če je tam vzpostavljeno volišče, sicer pa na najbližjem DKP v drugi državi.

Glasovanje po pošti iz tujine je možno v vseh državah, če so za to vzpostavljeni pogoji oz. če ne pride do situacij, zaradi katerih je ustavljen mednarodni poštni promet.

Volivke in volivci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so na dan glasovanja začasno v tujini in želijo oddati svoj glas, lahko najpozneje 30 dni pred dnem glasovanja (torej najpozneje 22. septembra 2022) sporočijo Državni volilni komisiji, da želijo glasovati po pošti iz tujine ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu Slovenije v tujini, kjer bo vzpostavljeno volišče. To lahko storijo tako, da oddajo vlogo za glasovanje preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete).

II. VOLILNI ODBORI

Kdo lahko predlaga kandidate za predsednike in člane volilnih odborov ter njihove namestnike za izvedbo volitev predsednika republike?
Predloge kandidatov za predsednike in člane volilnih odborov ter njihove namestnike lahko okrajnim volilnim komisijam podajo politične stranke, lokalne skupnosti in njihovi ožji deli. Predloge morajo dati najpozneje 15 dni po razpisu volitev, torej najpozneje 6. septembra 2022.

Kdo lahko kandidira za člana volilnega odbora?
Član volilnega odbora je lahko oseba z volilno pravico, ki je vpisana v volilni imenik na območju okraja.

Kako je sestavljen volilni odbor?
Volilni odbor sestavljajo predsednik in parno število članov ter njihovi namestniki.

Predsednik in člani volilnega odbora ter njihovi namestniki se imenujejo izmed državljanov, ki imajo stalno prebivališče na območju volilnega okraja.

Politične stranke lahko najkasneje v petnajstih dneh po razpisu volitev (najpozneje 6. septembra 2022) dajo svoje predloge za imenovanje predsednika in članov volilnega odbora ter njihovih namestnikov okrajni volilni komisiji. Pri imenovanju članov volilnih odborov se najprej upoštevajo predlogi političnih strank, s katerih list kandidatov so bili na zadnjih volitvah v državni zbor izvoljeni kandidati, in sicer po vrstnem redu glede na število izvoljenih kandidatov, pri čemer v primeru enakega števila odloči žreb, nato pa predlogi drugih političnih strank in lokalnih skupnosti ter njihovih delov, tako da je zagotovljena politično pluralna sestava volilnih odborov. Če predlogov ni ali jih je premalo, se za manjkajoče člane določijo uradniki, zaposleni v organih državne uprave ali upravi lokalne skupnosti.

Kdo lahko postane predstavnik kandidatke oz. kandidata?
Predstavnika kandidatke oz. kandidata določi predlagatelj kandidature ob predložitvi kandidature pri Državni volilni komisiji.

Predstavnik oziroma zaupnik liste kandidatov ne sme biti kandidat.

Kdo lahko postane zaupnik?
Kandidati za predsednika republike imajo lahko svoje zaupnike. Zaupnik je lahko oseba, ki je vpisana v evidenco volilne pravice.

Imena zaupnikov sporoči predstavnik kandidata okrajni volilni komisiji najkasneje pet dni pred dnem glasovanja, torej najpozneje 17. oktobra 2022.

Zaupnik je lahko navzoč pri delu volilnega odbora in spremlja delo volilnega odbora v vseh fazah, od priprave volišča do konca dela volilnega odbora. Če zazna morebitne nepravilnosti pri delu volilnega odbora, na to opozori predsednika volilnega odbora.

III. VOLILNI IMENIKI

Kdo sestavi splošne volilne imenike in posebne volilne imenike?
Splošne in posebne volilne imenike sestavi ministrstvo za notranje zadeve.

Kje lahko glasuje volivec, ki je spremenil svoje stalno prebivališče nekaj dni pred volitvami?
Volivec, ki se je preselil po datumu, ko je ministrstvo za notranje zadeve sestavilo volilne imenike oziroma pozneje kot 15 dni pred dnem glasovanja (torej po 7. oktobru 2022), lahko glasuje na volišču, kjer je bil vpisan v volilni imenik, preden se je preselil.

Kaj storiti, če se v volilnem imeniku ob imenu in priimku volivke oz. volivca, ki še ni glasoval/a, že nahaja podpis?
V takem primeru volilni odbor volivki oz. volivcu ne bo dovolil glasovati – zaradi preprečevanja morebitnega dvojnega glasovanja. Volilni odbor mora izjavo volivca, da še ni glasoval in je torej pod njegovim imenom in priimkom podpisan nekdo drug, vpisati v zapisnik. Volivec pa ima možnost podati pritožbo.

Kako lahko glasuje oseba, ki ni vpisana v volilni imenik?
Če pride na volišče oseba, ki ni vpisana v volilnem imeniku za to volišče, čeprav iz osebnega dokumenta izhaja, da stalno prebiva na območju volišča, jo volilni odbor napoti k pristojnemu upravnemu organu, ki vodi register prebivalstva oz. je sestavil volilni imenik (upravna enota ali krajevni urad). Upravni organ ugotovi, ali ima po stalni evidenci volilne pravice na tem volišču volilno pravico in ali je bila pri sestavljanju volilnega imenika pomotoma izpuščena. V takem primeru upravni organ izda potrdilo, s katerim nato volivec lahko glasuje na volišču, čeprav ni vpisan v volilni imenik.

IV. MOŽNOST GLASOVANJA ZA IZSELJENCE

Kako lahko glasujejo državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v tujini?
Volilnim upravičencem s stalnim prebivališčem v tujini se volilno gradivo pošilja po uradni dolžnosti. Poslano jim bo volilno gradivo z uradno prazno glasovnico.

Glasovanje po pošti iz tujine je možno v vseh državah, če so za to vzpostavljeni pogoji oz. če ne pride do situacij, zaradi katerih je ustavljen mednarodni poštni promet. Na volitvah predsednika republike 2022 bo vzpostavljenih 30 volišč na sedežih diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v 26 tujih državah, in sicer: v Celovcu in na Dunaju (Avstrija), Clevelandu in Washingtonu (ZDA), Münchnu in Berlinu (Nemčija), Trstu (Italija), Torontu in Ottawi (Kanada), Atenah (Grčija), Beogradu (Srbija), Bernu (Švica), Bratislavi (Slovaška), Bruslju (Belgija), Budimpešti (Madžarska), Buenos Airesu (Argentina), Canberri (Avstralija), Haagu (Nizozemska), Kopenhagnu (Danska), Londonu (Velika Britanija), Madridu (Španija), Moskvi (Rusija), Parizu (Francija), Podgorici (Črna gora), Pragi (Češka), Sarajevu (BiH), Skopju (Makedonija), Varšavi (Poljska), Zagrebu (Hrvaška) in Vatikanu.

Volivci, ki imajo stalno prebivališče v tujini (t. i. izseljenci), lahko na diplomatsko-konzularnih predstavništvih oz. veleposlaništvih Slovenije v tujini glasujejo brez predhodne najave. Glasovanje na diplomatsko-konzularnih predstavništvih oz. veleposlaništvih Slovenije v tujini poteka na dan glasovanja od 9. do 17. ure po lokalnem času. Volivec za glasovanje na volišču na diplomatsko-konzularnem predstavništvu oz. veleposlaništvu Slovenije v tujini potrebuje osebni dokument, na podlagi katerega lahko volilni odbor ugotovi njegovo istovetnost.

Volivec lahko glasuje na volišču na diplomatsko-konzularnem predstavništvu ne glede na to, da je prejel volilno gradivo po pošti. Seveda pa v tem primeru ne more glasovati tudi po pošti. Volivec lahko glasuje na najbližjem diplomatsko-konzularnem predstavništvu, kjer je vzpostavljeno volišče (če v državi, kjer stalno prebiva, ni volišča na DKP, potem lahko glasuje na najbližjem DKP v drugi državi).

Izpolnjeno volilno gradivo volivke in volivci pošljejo po pošti nazaj v Slovenijo (ovojnica z naslovom okrajne volilne komisije je priložena v volilnem gradivu). Lahko pa ga pošljejo tudi na najbližje diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Slovenije, kjer je volišče, pri čemer morala ovojnica z volilnim gradivom prispeti najpozneje na dan glasovanja do zaprtja volišča (volišča na diplomatsko konzularnih predstavništvih ali konzulatih Republike Slovenije so odprta do 17. ure po lokalnem času). Upoštevajo se tudi pravočasno oddane glasovnice, ki jih volivci osebno prinesejo na DKP.

Pri ugotavljanju izida glasovanja se kot pravočasne upoštevajo glasovnice, ki so prispele po pošti iz tujine do vključno 2. novembra 2022 do 12. ure. Iz poštnega žiga na ovojnici mora biti razvidno, da je bila glasovnica oddana na pošto pred 19. uro na dan glasovanja. Okrajne volilne komisije bodo izid glasovanja po pošti iz tujine ugotavljale 2. novembra 2022 po 12. uri. Isti dan bo DVK ugotavljala izid glasovanja na diplomatsko-konzularnih predstavništvih oz. veleposlaništvih Slovenije v tujini.

Ali lahko volivec, ki je državljan Republike Slovenije, vendar ima stalno prebivališče v tujini, glasuje na volitvah v Sloveniji?
Volivke in volivci, ki imajo stalno prebivališče v tujini, a bodo na dan glasovanja v Sloveniji, lahko glasujejo na t. i. volišču omnia. To namero morajo najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja (torej najpozneje 19. oktobra 2022) sporočiti okrajni volilni komisiji, kjer uresničujejo volilno pravico, ali Državni volilni komisiji. Vlogo za glasovanje na t. i. volišču omnia lahko volivci oddajo preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete).

V primeru, če se volivec odloči za glasovanje na t. i. volišču omnia, ne more glasovati po pošti iz tujine, četudi je prejel volilno gradivo na naslov stalnega prebivališča v tujini.


Kaj lahko stori volivec, ki prebiva v tujini in ni prejel volilnega gradiva?
Volivec, ki ima stalno prebivališče v tujini (t. i. izseljenec) in ni prejel volilnega gradiva po pošti, četudi bi ga po uradni dolžnosti moral prejeti, lahko glasuje na najbližjem diplomatsko-konzularnem predstavništvu Slovenije v tujini, kjer je vzpostavljeno volišče.

Na vsakokratnih volitvah se žal zgodi, da določen del volivk in volivcev v tujini prejme poštne pošiljke z volilnim gradivom prepozno ali pa jih sploh ne prejme. Na naslov DVK se vsakič znova vrne precejšnje število teh pošiljk, razlogi za nevročitev pa so različni. Najpogostejši razlog je v tem, da volivci, ki stalno prebivajo v tujini, ne sporočajo spremembe stalnega prebivališča v skladu z določbami Zakona o prijavi prebivališča.

V tem primeru predlagamo, da volivec preveri, ali ima urejeno stalno prebivališče. Če nima urejenega stalnega prebivališča, naj si to uredi na upravni enoti v Sloveniji ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu Slovenije v tujini.

Kako lahko glasuje volivec s stalnim prebivališčem v tujini (t. i. izseljenec), če je spremenil naslov stalnega prebivališča po 22. avgustu 2022, ko je ministrstvo za notranje zadeve pripravilo volilne imenike?
Volivci s stalnim prebivališčem v tujini, ki so se preselili po 22. avgustu 2022, bodo volilno gradivo prejeli na prejšnji naslov stalnega prebivališča.

Volivci, ki so se preselili po omenjenem datumu, pri čemer niso obenem zamenjali tudi države bivanja, lahko brez kakršnekoli najave glasujejo tudi na najbližjem diplomatsko-konzularnem predstavništvu, kjer je vzpostavljeno volišče (v volilnem imeniku so vpisani v tisti državi, kjer so imeli prejšnje stalno prebivališče).

Kako poteka glasovanje na diplomatsko-konzularnem predstavništvu ali veleposlaništvu Republike Slovenije v tujini?
Na diplomatsko-konzularnih predstavništvih oz. veleposlaništvih Slovenije v tujini lahko brez predhodne najave glasujejo volivci, ki imajo stalno prebivališče v tujini (t. i. izseljenci). Poleg tega lahko tam glasujejo tudi tisti, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, a so na dan glasovanja začasno v tujini (t. i. zdomci), vendar le pod pogojem, če pravočasno oddajo prijavo za glasovanje v tujini. Prijavo morajo oddati Državni volilni komisiji najpozneje 30 dni pred dnem glasovanja (torej najpozneje 22. septembra 2022). To lahko storijo z vlogo za glasovanje preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete).

Glasovanje na diplomatsko-konzularnih predstavništvih oz. veleposlaništvih Slovenije v tujini poteka na dan glasovanja (23. oktobra 2022) od 9. do 17. ure po lokalnem času.

Volivec za glasovanje na volišču na diplomatsko-konzularnem predstavništvu oz. veleposlaništvu Slovenije v tujini potrebuje osebni dokument, na podlagi katerega lahko volilni odbor ugotovi njegovo istovetnost.

Na volitvah predsednika republike 2022 bo vzpostavljenih 30 volišč na sedežih diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v 26 tujih državah, in sicer: v Celovcu in na Dunaju (Avstrija), Clevelandu in Washingtonu (ZDA), Münchnu in Berlinu (Nemčija), Trstu (Italija), Torontu in Ottawi (Kanada), Atenah (Grčija), Beogradu (Srbija), Bernu (Švica), Bratislavi (Slovaška), Bruslju (Belgija), Budimpešti (Madžarska), Buenos Airesu (Argentina), Canberri (Avstralija), Haagu (Nizozemska), Kopenhagnu (Danska), Londonu (Velika Britanija), Madridu (Španija), Moskvi (Rusija), Parizu (Francija), Podgorici (Črna gora), Pragi (Češka), Sarajevu (BiH), Skopju (Makedonija), Varšavi (Poljska), Zagrebu (Hrvaška) in Vatikanu.

Kdaj mora volivec, ki glasuje v tujini, odposlati volilno gradivo nazaj v Slovenijo, da se njegov glas upošteva pri ugotavljanju izida glasovanja?
Pri ugotavljanju izida glasovanja se kot pravočasne upoštevajo glasovnice, ki so prispele po pošti iz tujine do 12. ure osmega dne po dnevu glasovanja. Iz poštnega žiga na ovojnici mora biti razvidno, da je bila glasovnica oddana na pošto pred 19. uro na dan glasovanja.

Okrajne volilne komisije bodo izid glasovanja po pošti iz tujine ugotavljale 2. novembra 2022 po 12. uri. Isti dan bo DVK ugotavljala izid glasovanja na diplomatsko-konzularnih predstavništvih oz. veleposlaništvih Slovenije v tujini.

Volilno gradivo, ki ga prejme volivec v tujini, vsebuje uradno prazno glasovnico. Kako naj jo volivec izpolni, če gradivo prejme, še preden je seznam kandidatur potrjen in torej kandidati znani?
Z namenom, da bi volivkam in volivcem v tujini – tako tistim s stalnim prebivališčem v tujini (t. i. izseljenci), kot tudi tistim, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, a bodo v času volitev v tujini in bodo oddali vlogo za glasovanje iz tujine (t. i. zdomci) – omogočili možnost glasovanja v čim širšem številu, je Državna volilna komisija sprejela odločitev o pošiljanju volilnega gradiva z uradno prazno glasovnico v tujino. Na ta način smo želeli zagotoviti, da bi čim več volivcev v tujini pravočasno prejelo volilno gradivo za glasovanje po pošti iz tujine. Uradna prazna glasovnica se volivcem v tujini pošlje tako za prvi kot za morebitni drugi krog glasovanja na volitvah predsednika republike.

Volilno gradivo je bilo volivkam in volivcem s stalnim prebivališčem v tujini že odposlano, kar pomeni, da bo večina teh volivcev volilno gradivo (in s tem uradne prazne glasovnice) prejela, še preden bodo uradno vložene in potrjene kandidature na volitvah predsednika republike. Seznam potrjenih kandidatur bo namreč znan in objavljen na spletni strani Državne volilne komisije (https://www.dvk-rs.si/) predvidoma 4. oktobra 2022.

Volivec lahko z izpolnjevanjem glasovnice počaka do objave potrjenih kandidatur. Vendar naj ob tem pojasnimo, da se pri ugotavljanju izida glasovanja kot pravočasne upoštevajo tiste glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine do vključno 2. novembra 2022 do 12. ure. Iz poštnega žiga na ovojnici pa mora biti razvidno, da je bila glasovnica oddana na pošto pred 19. uro na dan glasovanja.

Kaj mora storiti volivec s stalnim prebivališčem v tujini, če ne želi prejeti volilnega gradiva?
Državljankam in državljanom Republike Slovenije s prijavljenim stalnim prebivališčem v tujini se v skladu z veljavno zakonodajo volilno gradivo pošilja po uradni dolžnosti na naslov prijavljenega stalnega prebivališča v tujini. Četudi volilnega gradiva morda ne želijo prejeti, nas k pošiljanju zavezuje zakon.

V. MOŽNOST GLASOVANJA ZA ZDOMCE

Kako lahko glasujejo volivci s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so na dan glasovanja v tujini?
Volivke in volivci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so na dan glasovanja v tujini in želijo oddati svoj glas, lahko najpozneje 30 dni pred dnem glasovanja (torej najpozneje 22. septembra 2022) sporočijo Državni volilni komisiji, da želijo glasovati po pošti iz tujine ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu Slovenije v tujini, kjer bo vzpostavljeno volišče. To lahko storijo tako, da oddajo vlogo za glasovanje preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete).


Na volitvah predsednika republike 2022 bo vzpostavljenih 30 volišč na sedežih diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v 26 tujih državah, in sicer: v Celovcu in na Dunaju (Avstrija), Clevelandu in Washingtonu (ZDA), Münchnu in Berlinu (Nemčija), Trstu (Italija), Torontu in Ottawi (Kanada), Atenah (Grčija), Beogradu (Srbija), Bernu (Švica), Bratislavi (Slovaška), Bruslju (Belgija), Budimpešti (Madžarska), Buenos Airesu (Argentina), Canberri (Avstralija), Haagu (Nizozemska), Kopenhagnu (Danska), Londonu (Velika Britanija), Madridu (Španija), Moskvi (Rusija), Parizu (Francija), Podgorici (Črna gora), Pragi (Češka), Sarajevu (BiH), Skopju (Makedonija), Varšavi (Poljska), Zagrebu (Hrvaška) in Vatikanu.

Kako lahko glasuje volivec s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki bo na dan glasovanja v tujini, a nima možnosti za glasovanje na diplomatsko-konzularnem predstavništvu oz. veleposlaništvu in tudi nima možnosti, da bi mu lahko volilno gradivo poslali v tujino po pošti?
Tistim volivcem, ki bodo v času volitev začasno v tujini in ne morejo glasovati na diplomatsko konzularnem predstavništvu ali prevzeti volilnega gradiva na začasnem naslovu bivanja v tujini, svetujemo, da pred odhodom v tujino volilno gradivo osebno prevzamejo na sedežu Državne volilne komisije (Slovenska cesta 54, Ljubljana, 4. nadstropje) ali pa na sedežu okrajne volilne komisije, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče.

V takem primeru naprošamo, da na vlogi označijo državo glasovanja v tujini, v vrstico, kjer je treba navesti naslov začasnega bivanja v tujini, pa naj napišejo »Osebni prevzem volilnega gradiva na DVK« oz. »Osebni prevzem volilnega gradiva na OVK«. Obenem tudi prosimo, da na vlogo napišejo telefonsko številko, na katero jih lahko pokličemo glede datuma prevzema volilnega gradiva.

Pomembno je, da volivec izpolnjeno volilno gradivo nato pravočasno (čim prej, ko ima to možnost) na pošto odda v tujini (ni pomembno, v kateri državi, pomembno je le, da je poštni žig iz tujine). Lahko ga odda tudi na najbližjem diplomatsko-konzularnem predstavništvu Slovenije v tujini, kjer je vzpostavljeno volišče.

Kdaj mora volivec, ki glasuje v tujini, odposlati volilno gradivo nazaj v Slovenijo, da se njegov glas upošteva pri ugotavljanju izida glasovanja?
Pri ugotavljanju izida glasovanja se kot pravočasne upoštevajo glasovnice, ki so prispele po pošti iz tujine do 12. ure osmega dne po dnevu glasovanja. Iz poštnega žiga na ovojnici mora biti razvidno, da je bila glasovnica oddana na pošto pred 19. uro na dan glasovanja.

Okrajne volilne komisije bodo izid glasovanja po pošti iz tujine ugotavljale 2. novembra 2022 po 12. uri. Isti dan bo DVK ugotavljala izid glasovanja na diplomatsko-konzularnih predstavništvih oz. veleposlaništvih Slovenije v tujini.

Ali mora volivec, ki glasuje po pošti iz tujine, sam poravnati poštne stroške ali lahko zahteva, da se mu ta strošek povrne?
Stroški poštnine za pošiljanje volilnega gradiva so na strani volivca, ki glasuje po pošti v tujini. Ni pravne podlage za povračilo teh stroškov. Volivec, ki glasuje po pošti v tujini, lahko sicer volilno gradivo pošlje ali dostavi tudi na najbližje diplomatsko-konzularno predstavništvo, kjer je volišče.

V primeru, če bi se vzpostavila pravna podlaga za povračilo stroškov volivcev iz tujine za poštnino, bi se s tem lahko odprlo npr. vprašanje neenake obravnave volivcev, ki glasujejo na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije (zaradi stroškov javnega prevoza ali kilometrine, cestnine, parkirnine ipd., ki so lahko še znatno višji od poštnine).

VI. GLASOVANJE PO POŠTI

Kdo lahko glasuje po pošti iz Slovenije?
Glasovanje po pošti iz Slovenije je namenjeno volivkam in volivcem, ki so v priporu, zavodu za prestajanje kazni, v bolnišnici ali v socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo, za invalide ter za osebe v izolaciji zaradi okužbe s koronavirusom. Vlogo za glasovanje po pošti iz Slovenije lahko volivci oddajo najpozneje 10 dni pred dnem glasovanja (torej najpozneje 12. oktobra 2022) preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete).

Volivka oz. volivec, ki odda vlogo za glasovanje po pošti, ne more glasovati na volišču.

VII. GLASOVANJE NA DOMU

Kdo lahko glasuje od doma?
Glasovanje od doma je namenjeno izključno tistim volivkam in volivcem, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču. V tem primeru imajo možnost, da glasujejo na svojem domu v navzočnosti članov volilnega odbora. Vlogo za glasovanje na domu morajo oddati najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja (torej najpozneje 19. oktobra 2022) pri okrajni volilni komisiji. Vlogi za glasovanje na domu, ki jo lahko oddajo preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete), morajo priložiti ustrezno zdravniško potrdilo.


Kako lahko glasuje volivec v primeru bolezni?
Volivke in volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, morajo najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja (torej najpozneje 19. oktobra 2022) okrajni volilni komisiji sporočiti namero za glasovanje na domu. Vlogi za glasovanje na domu, ki jo lahko oddajo preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete), morajo priložiti ustrezno zdravniško potrdilo.

Namero za glasovanje na domu lahko najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja (torej najpozneje 19. oktobra 2022) sporočijo tudi volivci, ki so zaradi okužbe s koronavirusom v izolaciji. Vlogi za glasovanje na domu, ki jo lahko oddajo preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete), morajo priložiti dokazilo o odrejeni izolaciji.


Kako lahko glasujejo oskrbovanci domov za starejše, če imajo stalno prebivališče prijavljeno na lokaciji doma za starejše?
V domu za starejše lahko pred člani oziroma  članoma volilnega odbora glasujejo varovanci, ki imajo tam prijavljeno stalno prebivališče. Pravočasno (najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja) morajo oddati vlogo za glasovanje na domu in zdravniško potrdilo, da se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču.

VIII. GLASOVANJE IZVEN OKRAJA STALNEGA PREBIVALIŠČA

Kako lahko glasuje volivec, ki je na dan glasovanja sicer v Sloveniji, vendar izven okraja svojega stalnega prebivališča?
Volivke in volivci, ki bodo na dan glasovanja izven okraja svojega stalnega prebivališča ter želijo glasovati na volišču v drugem okraju (volišču brez krajevne pristojnosti oz. t. i. omnia volišču), morajo to sporočiti okrajni volilni komisiji, kjer so vpisani v volilni imenik. Vlogo za glasovanje na t. i. volišču omnia lahko volivci oddajo najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete), torej najpozneje 19. oktobra 2022.

IX. PREDČASNO GLASOVANJE

Kdo se lahko udeleži predčasnega glasovanja, ali se je treba prijaviti in kdaj poteka predčasno glasovanje?
Predčasno glasovanje poteka zadnji torek, sredo in četrtek pred volitvami (18., 19. in 20. oktobra 2022) na voliščih za predčasno glasovanje, ki so odprta od 7. do 19. ure. Za predčasno glasovanje ni potrebna nikakršna prijava. Volivec na volišču potrebuje osebni dokument (npr. osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje).

Kako lahko volivec izve, kje je njegovo volišče za predčasno glasovanje?
Predčasno glasovanje poteka na voliščih, ki jih v posameznih okrajih določijo okrajne volilne komisije. Seznam volišč za predčasno glasovanje je objavljen na spletni strani Državne volilne komisije.

Ali je možno predčasno glasovati tudi izven svojega okraja stalnega prebivališča?
Ne, zunaj okraja svojega stalnega prebivališča ni mogoče predčasno glasovati.

X. DRUGE OBLIKE GLASOVANJA

Katere so druge oblike glasovanja?
Volivke in volivci, ki jih na dan glasovanja ni doma, imajo različne možnosti:

  • predčasno glasovanje, ki poteka zadnji torek, sredo in četrtek pred volitvami (18., 19. in 20. oktobra 2022) na voliščih za predčasno glasovanje od 7. do 19. ure;
  • glasovanje izven okraja stalnega prebivališča, na t. i. voliščih omnia;
  • volivci v tujini lahko glasujejo na diplomatsko-konzularnih predstavništvih, kjer so vzpostavljena volišča, ali pa po pošti;
  • volivci, ki so v zaporu, bolnišnici, socialnovarstvenem zavodu ali so bolni, lahko glasujejo po pošti;
  • tisti, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, lahko glasujejo na domu, če vlogi za glasovanje na domu priložijo zdravniško potrdilo.

  • Vloga za glasovanje v 1. krogu volitev predsednika republike 2022 – z e-identiteto – je dostopna tukaj: https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=6005
  • Vloga za glasovanje v 1. krogu volitev predsednika republike 2022 – brez e-identitete – je dostopna tukaj: https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=6006


Kdo se lahko udeleži predčasnega glasovanja, ali se je treba prijaviti in kdaj poteka predčasno glasovanje?
Predčasno glasovanje poteka zadnji torek, sredo in četrtek pred volitvami (18., 19. in 20. oktobra 2022) na voliščih za predčasno glasovanje, ki so odprta od 7. do 19. ure. Za predčasno glasovanje ni potrebna nikakršna prijava. Volivec na volišču potrebuje osebni dokument (npr. osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje).

Kako lahko glasuje volivec, ki je na dan glasovanja sicer v Sloveniji, vendar izven okraja svojega stalnega prebivališča?
Volivke in volivci, ki bodo na dan glasovanja izven okraja svojega stalnega prebivališča ter želijo glasovati na volišču v drugem okraju (volišču brez krajevne pristojnosti oz. t. i. omnia volišču), morajo to sporočiti okrajni volilni komisiji, kjer so vpisani v volilni imenik. Vlogo za glasovanje na t. i. volišču omnia lahko volivci oddajo najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete), torej najpozneje 19. oktobra 2022.


Kako lahko glasujejo osebe, ki so v priporu ali zaporu?
Priporniki ali zaporniki lahko glasujejo po pošti. Vlogo za glasovanje po pošti iz Slovenije lahko volivci oddajo najpozneje 10 dni pred dnem glasovanja preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete), torej najpozneje 12. oktobra 2022.

Obvestilo (obrazec) za glasovanje po pošti lahko volivec dobi tudi v zavodu za prestajanje zaporne kazni.


Kako lahko glasujejo osebe, ki so v bolnišnici ali socialnovarstvenem zavodu (npr. dom za ostarele)?
Volivci, ki so v bolnišnici ali socialnovarstvenem zavodu, lahko glasujejo po pošti. Vlogo za glasovanje po pošti iz Slovenije lahko volivci oddajo najpozneje 10 dni pred dnem glasovanja preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete), torej najpozneje 12. oktobra 2022.


Ali lahko oskrbovanci domov za starejše, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, glasujejo v domu za starejše?
Takšna možnost je na voljo tistim volivcem, ki imajo na lokaciji doma za starejše prijavljeno stalno prebivališče. V nasprotnem primeru pa imajo oskrbovanci domov za starejše možnost glasovanja po pošti, pri čemer morajo pravočasno (najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja) oddati vlogo za glasovanje na domu in zdravniško potrdilo, da se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču.


Kako lahko glasujejo invalidi?
Invalidi se lahko odločijo za glasovanje po pošti. V tem primeru morajo oddati elektronsko vlogo najpozneje 10 dni pred dnem glasovanja (torej najpozneje 12. oktobra 2022) preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete). V primeru, če se odločijo za stalno glasovanje po pošti, je treba vlogi priložiti tudi odločbo pristojnega organa o priznanju statusa invalida. Obvestilo o stalnem glasovanju po pošti se nanaša na vsa glasovanja na državnih in lokalnih volitvah ter referendumih in velja do preklica. Volivka oz. volivec, ki odda vlogo za glasovanje po pošti, ne more glasovati na volišču.

Poleg glasovanja po pošti imajo volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, možnost glasovati tudi na svojem domu. V tem primeru morajo vlogi za glasovanje na domu priložiti ustrezno zdravniško potrdilo. To morajo sporočiti okrajni volilni komisiji najkasneje tri dni pred dnem glasovanja preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete), torej najpozneje 19. oktobra 2022.


Kako lahko glasujejo slovenski vojaki, ki so na misiji v tujini?
Vojaki s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so začasno v tujini in želijo oddati svoj glas na volitvah, lahko najpozneje 30 dni pred dnem glasovanja (torej najpozneje 22. septembra 2022) sporočijo Državni volilni komisiji, da želijo glasovati po pošti iz tujine ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu Slovenije v tujini, kjer bo vzpostavljeno volišče. To lahko storijo tako, da oddajo vlogo za glasovanje preko portala eUprava (bodisi z uporabo e-identitete ali brez uporabe e-identitete).

XI. SPLOŠNO

Ali lahko volivec pooblasti koga, da glasuje namesto njega?
Ne. Glasovati je mogoče samo osebno. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu, torej tudi ni dovoljeno glasovanje za družinske člane.

Kaj potrebujem, da lahko glasujem na volitvah predsednika republike?
Na dan volitev lahko volivci glasujejo na svojem volišču, kjer se volilnemu odboru izkažejo z osebnim dokumentom (npr. osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje) in se podpišejo v volilni imenik.

Obvestilo volivcu ni obvezno, je pa priporočljivo, da lahko volilni odbor volivca hitreje najde v volilnem imeniku.

Ali volivec, ki ni prejel obvestila volivcu, sme glasovati?
Da. Obvestilo volivcu je zgolj informativne narave in ga volivec ne potrebuje za glasovanje. Volivec na volišču potrebuje osebni dokument, s katerim lahko izkaže svojo istovetnost (npr. osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje).

Ali volivec na volišču potrebuje veljaven osebni dokument?
Ne, volivec lahko glasuje tudi z osebnim dokumentom, ki mu je že potekla veljavnost. Pomembno je le, da lahko z osebnim dokumentom izkaže svojo istovetnost.

Kako glasovati za kandidata za predsednika republike?
Vrstni red potrjenih kandidatur za predsednika republike z imeni kandidatov in predlagateljev se določi z žrebom. Na glasovnici so kandidati z imeni in priimki razvrščeni po vrstnem redu, kot ga je določil žreb. Volivec lahko glasuje samo za enega kandidata, in sicer tako, da obkroži številko pred imenom in priimkom kandidata, za katerega glasuje.

Kaj storiti, če se volivec pri glasovanju zmoti?
V primeru, če volivec na volišču volilnemu odboru sporoči, da se je pri glasovanju zmotil in da želi novo glasovnico, mu je volilni odbor ne sme izročiti. V takem primeru volilni odbor pojasni volivcu, kako lahko jasno popravi zmoto pri glasovanju (npr. prečrta obkroženo zaporedno številko pred imenom kandidata, ki ne izraža njegove volje, in obkroži tisto številko pred imenom kandidata, za katerega želi glasovati).

Kdaj nastopi volilni molk?
Volilni molk se začne 24 ur pred dnem glasovanja in traja do zaprtja volišč na dan glasovanja.

Kdaj se uporablja uradna prazna glasovnica?
Uradna prazna glasovnica se uporabi za izvedbo glasovanja po pošti za volivke in volivce, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji (t. i. izseljenci), ter volivce, ki so na dan glasovanja začasno v tujini (t. i. zdomci). Uradna prazna glasovnica se za izvedbo glasovanja po pošti iz tujine uporabi v vseh tujih državah, kar velja tudi v primeru morebitnega ponovnega glasovanja o kandidatih, ki v prvem krogu prejmeta največ glasov (tj. v drugem krogu glasovanja).

Kdaj je glasovnica neveljavna?
Neveljavna je tista glasovnica, ki ni izpolnjena, oziroma tista, na kateri ni mogoče ugotoviti, za katerega kandidata je nekdo glasoval. Veljavna je tista glasovnica, kjer je volja volivca jasno razvidna. Pripisi na glasovnici sicer niso zaželeni, vendar pa ne vplivajo na (ne)veljavnost glasovnice.

Katere oznake mora imeti glasovnica, da je jasno razvidno, da ne gre za ponaredek ali fotokopijo?
Obliko in vsebino glasovnice določi Državna volilna komisija s posebnim sklepom. Glasovnice so natisnjene na posebnem papirju z ustrezno zaščito. Poleg tega mora imeti vsaka glasovnica odtis žiga Državne volilne komisije, pri čemer je pozicija tega žiga odvisna od tega, ali gre za glasovnice na predčasnem glasovanju, glasovnice na rednih voliščih, glasovnice na diplomatsko-konzularnih predstavništvih ali pa za glasovnice, ki se pošiljajo po pošti (bodisi v tujino bodisi v Sloveniji).

Ali sme volivec fotografirati svojo glasovnico ali glasovnice drugih volivcev na volišču?
Zagotovljena mora biti tajnost glasovanja. Zvočno in slikovno snemanje na volišču brez soglasja ni dovoljeno (razen predstavnikom medijev za potrebe obveščanja javnosti o poteku glasovanja, pri čemer pa ne smejo motiti dela volilnega odbora in kakorkoli posegati v tajnost glasovanja). Volivec lahko fotografira svojo glasovnico, vendar pa objavljanje teh fotografij na družbenih omrežjih ni primerno. Volilni odbor mora poskrbeti, da glasovanje poteka nemoteno in da je vsakomur zagotovljena tajnost glasovanja.

Ali je zagotovljen nadzor, da volivec ne more oddati svojega glasu večkrat (npr. v tujini po pošti in na DKP ali pa v tujini in na t. i. volišču omnia ipd.)?
Za namen preprečevanja dvojega glasovanja so vzpostavljeni mehanizmi preverjanja. Zoper osebe, za katere se ugotovi, da so poskusile dvojno glasovanje, se sprožijo ustrezni postopki.

Ali je mogoče glas na volitvah oddati elektronsko?
Ne, zakonodaja ne omogoča elektronskega glasovanja. Veljavna volilna zakonodaja ne predvideva spletnega oziroma internetnega elektronskega načina glasovanja.

Ali lahko volim, če 18 let dopolnim na dan volitev?
Po zakonu imajo volilno pravico vsi, ki so na dan glasovanja dopolnili 18 let. Ministrstvo za notranje zadeve v skladu s tem pripravi volilne imenike. Tudi če morda volivec, ki bo na dan volitev postal polnoleten, ne bo prejel obvestila volivcu, bo brez težav lahko glasoval. S seboj na volišču potrebuje le osebni dokument, s katerim lahko izkaže svojo istovetnost (npr. osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje).

Ali lahko glasujem v morebitnem drugem krogu volitev, če bom 18 let dopolnil šele po prvem krogu glasovanja (in zato v prvem krogu ne morem glasovati)?
Da. S seboj na volišču potrebuje le osebni dokument, s katerim lahko izkaže svojo istovetnost (npr. osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje).

XII. UGOTAVLJANJE IZIDA GLASOVANJA

Kdaj okrajne volilne komisije ugotavljajo izid glasovanja po pošti v Sloveniji?
Izid glasovanja po pošti z območja Slovenije se ugotavlja naslednji dan po dnevu glasovanja (24. oktobra po 12. uri), izid glasovanja po pošti iz tujine pa najpozneje 8. dan po dnevu glasovanja (2. novembra po 12. uri).

Kako se ugotavlja izid glasovanja?
Za predsednika republike je izvoljen kandidat, ki je dobil večino glasov volivcev, ki so oddali veljavne glasovnice. Če noben kandidat za predsednika republike ne prejme večine veljavnih glasov volivcev, se izvede drugi krog volitev (najpozneje 21 dni po prvem glasovanju, torej predvidoma 13. novembra 2022). V drugem krogu volitev se glasuje za enega od dveh kandidatov, ki sta v prvem krogu prejela največ glasov.

Kdaj so izidi volitev končni?
Ko so prešteti tudi glasovi, ki prispejo po pošti iz Slovenije in po pošti iz tujine, ter jih državna volilna komisija nato na seji potrdi s sprejetjem zapisnika o izidu volitev. Končni izid volitev se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje 12. dan po dnevu glasovanja.

Kdaj mora biti razpisan morebitni drugi krog za glasovanje o kandidatih, ki sta v prvem krogu prejela največ glasov?
Ponovno glasovanje oziroma drugi krog glasovanja se izvede v primeru, če v prvem krogu nihče izmed kandidatov ni prejel večine veljavnih glasov. Drugi krog volitev predsednika republike mora biti razpisan najpozneje 12. dan po dnevu glasovanja v prvem krogu volitev. Drugi krog glasovanja se izvede najpozneje v 21 dneh po prvem glasovanju (predvidoma 13. novembra 2022).

SABINA SENČAR

Najava kandidature za predsednico RS