Dopis dr. Kustec

V času, ko so se otroci šolali od doma, mi je profesorica iz ene ljubljanske strokovne srednje šole povedala zgodbo. Učenca, ki ga dlje časa ni bilo na zoomu pri pouku, je povabila na osebno srečanje, prav tako preko ekrana. Odzval se je in se sredi zime javil z balkona. Opazila je dim cigarete, medtem, ko je govoril z njo. To jo je zmotilo, saj se verjetno v drugih okoliščinah ne bi pogovarjala pred šolo s kavico in cigareto v rokah. Razložil ji je, da ima edini prostor, kjer lahko v miru govori o sebi, na balkonu. Doma je pazil še na dva mlajša, šoloobvezna sorojenca, medtem ko so bili starši v službi. Imajo majhno stanovanje in premalo prostora, da bi uspel kvalitetno sodelovati tudi pri svojem pouku. Vpisan je bil na strokovno šolo, da bi čimprej pridobil veščine za samostojen poklic. Po določenem času ni videl več smisla ali ni imel več moči za breme, ki mu je bilo naloženo.
Koliko takih zgodb nismo videli in slišali iz svojih mavričnih mehurčkov?
 
Danes se ne pogovarjamo o posledicah ukrepov. Ostala je tišina in zgodbe, ki ne najdejo epiloga.
 
V nadaljevanju dopis Ministrici, dr. Kustec, nedavnega leta 2020 za vse, ki me mogoče še ne poznate, vendar bi bilo dobro vedeti, da sem kandidat, ki ne samo misli, ampak temelji na dejanjih.
Spoštovana gospa ministrica dr. Kustec,
 
vse objavljene raziskave dokazujejo, da otrokom, mladostnikom in študentom z dolgotrajnim zaprtjem šol in univerz delate veliko škodo. Po dosedanjih izkušnjah in vedenju, so otroci, mladostniki in mladi odrasli (študentje) utrpeli negativne posledice restriktivnih ukrepov za zajezitev epidemije. Otroci in mladostniki so zelo ranljiva skupina, ki ste jo doslej v celoti žrtvovali za dobrobit neke druge ranljive skupine. Nevedenje in nepoznavanje strokovnih dokazov o škodi, ki jo bodo utrpeli šolarji, vas ne razrešuje odgovornosti. Upam, da imate na voljo vso strokovno literaturo, ki vam bo pomagala pri odločitvi o preklicu škodljivih ukrepov, ki se tičejo šolajočih se otrok.
 
Pozivam vas, da otrokom vrnete svobodo do izobraževanja, socializacije in svežega zraka. Poleg tega pa vas naslavljam s pomembnim vprašanjem. Kako nameravate na Ministrstvu za šolstvo ugotavljati, zajeziti in v prihodnje popraviti škodo, ki je nastala zaradi ukrepov za zajezitev pandemije z novim korona virusom?
 
Nedavno objavljene raziskave dokazujejo, da imata šolanje od doma in karantena ogromno negativnih psihofizičnih posledic na populacijo, ki se šola.
 
1. Psihiatrične težave: Podatki iz Italije, Španije, Nemčije in Kitajske ugotavljajo pomembne čustvene in vedenjske spremembe pri otrocih in mladostnikih, ki so bili zaradi pandemije COVID 19 v karanteni. Pri otrocih v karanteni so izraženi vznemirjenost, distres in depresija. Pri trajanju karantene več kot 10 dni je večja verjetnost razvoja potravmatske stresne bolezni (PTSD). Obstajajo dokazi, da imajo psihične bolezni velikokrat izvor v mladosti in adolescenci, zato je nujno, da predvidimo dolgoročne posledice stresnih situacij v otroških in mladostniških letih življenja. Ne smemo mimo vedenja, da se v času karantene poveča stopnja zlorabe otrok v nevzpodbudnih okoljih. Zaradi socialne izolacije se zlorabe otrok ne zazna pravočasno, če sploh.
 
2. Stigma: Okužbe, ki so vzrok za karanteno, lahko vzbudijo notranje socialne procese v otroku. Po okužbi, ki prizadene otroka in njegovo družino, je reintegracija otrok med ljudi in v družbo otežena daljši čas po karanteni.
 
3. Telesno zdravje: Raziskave iz Italije in Španije so pokazale, da je karantena zaradi COVID 19 imela negativen vpliv na telesno zdravje zaradi premalo telesne aktivnosti in daljšega časa, preživetega pred ekrani, kot bi jo imeli otroci brez karantene. Obe raziskavi poročata o povečani telesni teži otrok med prestajanjem karantene.
 
4. Zdravi prehrani sem namenova namenila svoje poglavje, ločeno od telesnega zdravja splošno. Šolanje v šoli vsaj do neke mere zagotavlja najmanj en zdrav obrok na dan za učence, dijake in študente (študentski boni). Mnogi otroci zdravega obroka nimajo več. Učenje je ‘delovno mesto’ učencev. Za učenje potrebujejo zdravo prehrano na delovnem mestu.
 
5. Izobraževanje oz. učenje: Nobena študija ni podrobno raziskala vpliva karantene na obseg in kakovost znanja. Predvidevamo pa lahko, da psihične težave otrok ne vplivajo dobro na učenje. Ekranizacija dokazano vpliva na slabše govorne sposobnosti otrok, nezmožnost učenja skozi izkušnje, kar verjetno dolgoročno negativno vpliva na raven znanja. Socialne in čustvene veščine, kot so kritično razmišljanje, vztrajnost in samodisciplina, imajo visoko napovedno vrednost za akademski uspeh, zaposlitev, kot tudi za telesno zdravje. Izobrazba ni le kopičenje podatkov, kar omogoča spletno učenje, pač pa mavrica veščin in znanj, ki jih pridobiva otrok izkustveno.
 
6. Socializacija: socialna distanca, ki je posledica karantene, povzroča v veliki meri občutke osamljenosti in izolacije pri otrocih, še bolj pa pri adolescentih.
 
7. Vpliv občutij staršev na otroka: Ne moremo mimo vpliva, ki ga ima povečan stres staršev na otroke v času karantene. Tesnejša soobstoj staršev in otrok ta vpliv še povečuje. Če upoštevam definicijo WHO, da zdravje ni le odsotnost bolezni, ampak tudi stanje psihološke, socialne in ekonomske blaginje, za več otrok lahko rečemo, da živijo v nezdravem okolju, veliko bolj nezdravem kot pred epidemijo.
 
8. Nezadostna izobraženost na področju digitalizacije: Kot smo izvedeli v kontaktni oddaji na Planet TV 23.10.2020, smo od državne sekretarke na Ministrstvu za zdravje dobili potrditev, da ta težava obstaja tudi v Sloveniji. Uvedbe nepreizkušenih metod učenja so dodatno frustrirajoče, tako za učence kot tudi za dijake.
 
9. Izkustveno učenje: Nekaterih predmetov ni možno izvajati preko računalnika, pa naj gre za splošne predmete (npr. telesna vzgoja), kot tudi za specifične vaje na vseh ravneh izobraževanja (poklicne šole, študiji). Verjamem, da so izpuščeni predmeti enako pomembni kot tisti, ki jih je možno izpeljati prek ekranov.
 
10. Finančna plat izobraževanja: Študentom in dijakom, ki morajo plačevati bivanje na začasnih naslovih izven kraja bivanja, kjer se šolajo, jim finančna plat pomeni dodatno skrb in obremenitev. Skrb za prazne študentske sobe je tako finančno kot tudi psihološko breme za družine. Nepredvidljivost uvajanja in ukinjanja šolanja predstavlja nepotrebno finančno breme najemnin za prazne študentske sobe.
 
11. Ne pozabimo na otroke s posebnimi potrebami, ki so še toliko bolj ranljiva skupina. Ti otroci, kot tudi njihovi starši, so v času karantene ogroženi in prikrajšani.
 
V našem gospodinjstvu se šolajo trije otroci. Kolikor je meni znano, ne poteka nikakršno anketiranje otrok, ni jim ponujena nikakršna psihološka ali psihiatrična podpora s strani šole ali šolstva, nismo slišali, da bi jim pripadala kakršnakoli olajšava ali »odškodnina« za prestajanje vseh prej naštetih škodljivosti. Spomladi se je maturi odpovedalo veliko evropskih držav, omejitve za vstop v srednjo šolo so bile zaradi izmerjene nižje ravni znanja po Evropi ukinjene, ocenjevanje je bilo pod posebnim drobnogledom. V Sloveniji se ni zgodila nikakršna izredna izravnava ali olajšava za prizadete otroke. Spomladi ste ravnali, kot bi se ne zgodilo nič, kot da otroci niso imeli življenja postavljenega na glavo.
 
Ko imamo vsi polna usta besed, da je vsako življenje enako vredno, pozabljamo, da je tudi življenje naših otrok enako vredno in pomembno. Če ubiješ duha, ubiješ človeka. Pri otrocih moramo biti pripravljeni na daljnosežnejše posledice ukrepov karantene, izolacije, ekranizacije, strahu, nemoči, zatrtih čustev in gibanja.
 
Nobena študija ne dokazuje, da izolacija otrok znatneje vpliva na zajezitev epidemije s korona virusom, v primerjavi z družbami, ki otrok niso podvrgle dolgotrajni karanteni. Sorazmernost ukrepov pomeni, da ne prizadenemo ene ranljive skupine z namenom, da bi zaščitili drugo.
 
Otroci in mladostniki niso neposredno ogroženi z virusom SARS Cov2, a danes vemo, da so prizadeti. Sprašujem vas, kako poteka beleženje in prepoznavanje vseh naštetih škodljivosti na otroke in mladostnike v Sloveniji? Katere raziskave potekajo? Ali je obveščanje o tej problematiki, ki ste jo dolžni zasledovati, zadostno? Kakšne ukrepe predvidevate za omilitev škode kratkoročno in dolgoročno?
 
Škoda je in bo narejena. V veliko tolažbo bi mi bilo vedenje, da vsak dan premišljujete o »odškodninskih« ukrepih in angažirate strokovnjake potrebnih znanj s tega področja.
 
Medtem ko se ministrstvo za šolstvo ukvarja s tehničnimi platmi izobraževanja od doma, se rane na otrocih po vseh dosedanjih raziskavah že poznajo. Pandemiji in ukrepom ni videti konca, mene pa skrbi, da nismo zaščitili ranljive skupine, ki bo še leta po bitki z virusom kazala posledice vaših dejanj, otrok in mladih, in nenazadnje krojila usodo starejšim generacijam.
 
Pozivam vas, da zaščitite ranljivo populacijo pred nepopravljivimi posledicami epidemije, ukinete karanteno za vse zdrave šolajoče se otroke in popravite škodo, ki ste jim jo že povzročili. Če trdite, da so vsa življenja vredna, ne smete izpustiti mladih življenj. Ta škoda bo najdaljnosežnejša, kot si lahko predstavljamo.
 
Naj vas in vse, ki se še spominjate svoje mladosti in izobraževanja, nagovorim z verzom F. Prešerna iz Krsta pri Savici. Kako pomenljivo ga izgovori mlad slovenski vojščak Črtomir, da bi poudaril pomen svobode in prostosti, saj se mu življenje v suženjstvu zdi strašnejše od smrti.
 
“Ak’ pa naklonijo nam smrt bogovi,
manj strašna noč je v črne zemlje krili,
ko so pod svetlim soncem sužni dnovi!«
 
Učili so me, da je najvišja vrednota svoboda. Niso se spremenile vrednote, vrednote so se očitno umaknile nekim drugim vrednotam. Kot odrasla oseba sem se pripravljena žrtvovati za otroke, nikoli pa nisem pričakovala, da bi se bili moji otroci primorani žrtvovati zame. To je nesprejemljivo.
 
Lep pozdrav,
Sabina Senčar, dr. med.
 
P.S. Naj vas ob tej priložnosti spomnim, da še vedno čakam vaš odgovor na pismo, ki sem vam ga poslala 20. 4. 2020. 
 

Pomagajte nam pri ozaveščanju in prebujanju ljudi z delitvijo teh Sabininih misli:

Zadnji prispevki

Zadnji nagovor

Zadnji nagovor

Hvala za vso dosedanjo podporo.
In hvala že vnaprej vsem, ki boste obkrožili 7. 💜 

Vprašanja, ki jih še ni bilo

Vprašanja, ki jih še ni bilo

Simon Balažič s TV AS mi je postavil nekaj vprašanja, ki jih še ni bilo oziroma na katera do sedaj še nisem odgovarjala. 🤩

Enotni plačni sistem

Enotni plačni sistem

Enotni plačni sistem: V zadnjem delu te kampanje so me novinarji velikokrat vprašali, če podpiram izstop zdravnikov, a sem ob tem …

Dopis dr. Kustec

V času, ko so se otroci šolali od doma, mi je profesorica iz ene ljubljanske strokovne srednje šole povedala zgodbo. Učenca, ki ga dlje časa ni bilo na zoomu pri pouku, je povabila na osebno srečanje, prav tako preko ekrana. Odzval se je in se sredi zime javil z balkona. Opazila je dim cigarete, medtem, ko je govoril z njo. To jo je zmotilo, saj se verjetno v drugih okoliščinah ne bi pogovarjala pred šolo s kavico in cigareto v rokah. Razložil ji je, da ima edini prostor, kjer lahko v miru govori o sebi, na balkonu. Doma je pazil še na dva mlajša, šoloobvezna sorojenca, medtem ko so bili starši v službi. Imajo majhno stanovanje in premalo prostora, da bi uspel kvalitetno sodelovati tudi pri svojem pouku. Vpisan je bil na strokovno šolo, da bi čimprej pridobil veščine za samostojen poklic. Po določenem času ni videl več smisla ali ni imel več moči za breme, ki mu je bilo naloženo.
Koliko takih zgodb nismo videli in slišali iz svojih mavričnih mehurčkov?
 
Danes se ne pogovarjamo o posledicah ukrepov. Ostala je tišina in zgodbe, ki ne najdejo epiloga.
 
V nadaljevanju dopis Ministrici, dr. Kustec, nedavnega leta 2020 za vse, ki me mogoče še ne poznate, vendar bi bilo dobro vedeti, da sem kandidat, ki ne samo misli, ampak temelji na dejanjih.
Spoštovana gospa ministrica dr. Kustec,
 
vse objavljene raziskave dokazujejo, da otrokom, mladostnikom in študentom z dolgotrajnim zaprtjem šol in univerz delate veliko škodo. Po dosedanjih izkušnjah in vedenju, so otroci, mladostniki in mladi odrasli (študentje) utrpeli negativne posledice restriktivnih ukrepov za zajezitev epidemije. Otroci in mladostniki so zelo ranljiva skupina, ki ste jo doslej v celoti žrtvovali za dobrobit neke druge ranljive skupine. Nevedenje in nepoznavanje strokovnih dokazov o škodi, ki jo bodo utrpeli šolarji, vas ne razrešuje odgovornosti. Upam, da imate na voljo vso strokovno literaturo, ki vam bo pomagala pri odločitvi o preklicu škodljivih ukrepov, ki se tičejo šolajočih se otrok.
 
Pozivam vas, da otrokom vrnete svobodo do izobraževanja, socializacije in svežega zraka. Poleg tega pa vas naslavljam s pomembnim vprašanjem. Kako nameravate na Ministrstvu za šolstvo ugotavljati, zajeziti in v prihodnje popraviti škodo, ki je nastala zaradi ukrepov za zajezitev pandemije z novim korona virusom?
 
Nedavno objavljene raziskave dokazujejo, da imata šolanje od doma in karantena ogromno negativnih psihofizičnih posledic na populacijo, ki se šola.
 
1. Psihiatrične težave: Podatki iz Italije, Španije, Nemčije in Kitajske ugotavljajo pomembne čustvene in vedenjske spremembe pri otrocih in mladostnikih, ki so bili zaradi pandemije COVID 19 v karanteni. Pri otrocih v karanteni so izraženi vznemirjenost, distres in depresija. Pri trajanju karantene več kot 10 dni je večja verjetnost razvoja potravmatske stresne bolezni (PTSD). Obstajajo dokazi, da imajo psihične bolezni velikokrat izvor v mladosti in adolescenci, zato je nujno, da predvidimo dolgoročne posledice stresnih situacij v otroških in mladostniških letih življenja. Ne smemo mimo vedenja, da se v času karantene poveča stopnja zlorabe otrok v nevzpodbudnih okoljih. Zaradi socialne izolacije se zlorabe otrok ne zazna pravočasno, če sploh.
 
2. Stigma: Okužbe, ki so vzrok za karanteno, lahko vzbudijo notranje socialne procese v otroku. Po okužbi, ki prizadene otroka in njegovo družino, je reintegracija otrok med ljudi in v družbo otežena daljši čas po karanteni.
 
3. Telesno zdravje: Raziskave iz Italije in Španije so pokazale, da je karantena zaradi COVID 19 imela negativen vpliv na telesno zdravje zaradi premalo telesne aktivnosti in daljšega časa, preživetega pred ekrani, kot bi jo imeli otroci brez karantene. Obe raziskavi poročata o povečani telesni teži otrok med prestajanjem karantene.
 
4. Zdravi prehrani sem namenova namenila svoje poglavje, ločeno od telesnega zdravja splošno. Šolanje v šoli vsaj do neke mere zagotavlja najmanj en zdrav obrok na dan za učence, dijake in študente (študentski boni). Mnogi otroci zdravega obroka nimajo več. Učenje je ‘delovno mesto’ učencev. Za učenje potrebujejo zdravo prehrano na delovnem mestu.
 
5. Izobraževanje oz. učenje: Nobena študija ni podrobno raziskala vpliva karantene na obseg in kakovost znanja. Predvidevamo pa lahko, da psihične težave otrok ne vplivajo dobro na učenje. Ekranizacija dokazano vpliva na slabše govorne sposobnosti otrok, nezmožnost učenja skozi izkušnje, kar verjetno dolgoročno negativno vpliva na raven znanja. Socialne in čustvene veščine, kot so kritično razmišljanje, vztrajnost in samodisciplina, imajo visoko napovedno vrednost za akademski uspeh, zaposlitev, kot tudi za telesno zdravje. Izobrazba ni le kopičenje podatkov, kar omogoča spletno učenje, pač pa mavrica veščin in znanj, ki jih pridobiva otrok izkustveno.
 
6. Socializacija: socialna distanca, ki je posledica karantene, povzroča v veliki meri občutke osamljenosti in izolacije pri otrocih, še bolj pa pri adolescentih.
 
7. Vpliv občutij staršev na otroka: Ne moremo mimo vpliva, ki ga ima povečan stres staršev na otroke v času karantene. Tesnejša soobstoj staršev in otrok ta vpliv še povečuje. Če upoštevam definicijo WHO, da zdravje ni le odsotnost bolezni, ampak tudi stanje psihološke, socialne in ekonomske blaginje, za več otrok lahko rečemo, da živijo v nezdravem okolju, veliko bolj nezdravem kot pred epidemijo.
 
8. Nezadostna izobraženost na področju digitalizacije: Kot smo izvedeli v kontaktni oddaji na Planet TV 23.10.2020, smo od državne sekretarke na Ministrstvu za zdravje dobili potrditev, da ta težava obstaja tudi v Sloveniji. Uvedbe nepreizkušenih metod učenja so dodatno frustrirajoče, tako za učence kot tudi za dijake.
 
9. Izkustveno učenje: Nekaterih predmetov ni možno izvajati preko računalnika, pa naj gre za splošne predmete (npr. telesna vzgoja), kot tudi za specifične vaje na vseh ravneh izobraževanja (poklicne šole, študiji). Verjamem, da so izpuščeni predmeti enako pomembni kot tisti, ki jih je možno izpeljati prek ekranov.
 
10. Finančna plat izobraževanja: Študentom in dijakom, ki morajo plačevati bivanje na začasnih naslovih izven kraja bivanja, kjer se šolajo, jim finančna plat pomeni dodatno skrb in obremenitev. Skrb za prazne študentske sobe je tako finančno kot tudi psihološko breme za družine. Nepredvidljivost uvajanja in ukinjanja šolanja predstavlja nepotrebno finančno breme najemnin za prazne študentske sobe.
 
11. Ne pozabimo na otroke s posebnimi potrebami, ki so še toliko bolj ranljiva skupina. Ti otroci, kot tudi njihovi starši, so v času karantene ogroženi in prikrajšani.
 
V našem gospodinjstvu se šolajo trije otroci. Kolikor je meni znano, ne poteka nikakršno anketiranje otrok, ni jim ponujena nikakršna psihološka ali psihiatrična podpora s strani šole ali šolstva, nismo slišali, da bi jim pripadala kakršnakoli olajšava ali »odškodnina« za prestajanje vseh prej naštetih škodljivosti. Spomladi se je maturi odpovedalo veliko evropskih držav, omejitve za vstop v srednjo šolo so bile zaradi izmerjene nižje ravni znanja po Evropi ukinjene, ocenjevanje je bilo pod posebnim drobnogledom. V Sloveniji se ni zgodila nikakršna izredna izravnava ali olajšava za prizadete otroke. Spomladi ste ravnali, kot bi se ne zgodilo nič, kot da otroci niso imeli življenja postavljenega na glavo.
 
Ko imamo vsi polna usta besed, da je vsako življenje enako vredno, pozabljamo, da je tudi življenje naših otrok enako vredno in pomembno. Če ubiješ duha, ubiješ človeka. Pri otrocih moramo biti pripravljeni na daljnosežnejše posledice ukrepov karantene, izolacije, ekranizacije, strahu, nemoči, zatrtih čustev in gibanja.
 
Nobena študija ne dokazuje, da izolacija otrok znatneje vpliva na zajezitev epidemije s korona virusom, v primerjavi z družbami, ki otrok niso podvrgle dolgotrajni karanteni. Sorazmernost ukrepov pomeni, da ne prizadenemo ene ranljive skupine z namenom, da bi zaščitili drugo.
 
Otroci in mladostniki niso neposredno ogroženi z virusom SARS Cov2, a danes vemo, da so prizadeti. Sprašujem vas, kako poteka beleženje in prepoznavanje vseh naštetih škodljivosti na otroke in mladostnike v Sloveniji? Katere raziskave potekajo? Ali je obveščanje o tej problematiki, ki ste jo dolžni zasledovati, zadostno? Kakšne ukrepe predvidevate za omilitev škode kratkoročno in dolgoročno?
 
Škoda je in bo narejena. V veliko tolažbo bi mi bilo vedenje, da vsak dan premišljujete o »odškodninskih« ukrepih in angažirate strokovnjake potrebnih znanj s tega področja.
 
Medtem ko se ministrstvo za šolstvo ukvarja s tehničnimi platmi izobraževanja od doma, se rane na otrocih po vseh dosedanjih raziskavah že poznajo. Pandemiji in ukrepom ni videti konca, mene pa skrbi, da nismo zaščitili ranljive skupine, ki bo še leta po bitki z virusom kazala posledice vaših dejanj, otrok in mladih, in nenazadnje krojila usodo starejšim generacijam.
 
Pozivam vas, da zaščitite ranljivo populacijo pred nepopravljivimi posledicami epidemije, ukinete karanteno za vse zdrave šolajoče se otroke in popravite škodo, ki ste jim jo že povzročili. Če trdite, da so vsa življenja vredna, ne smete izpustiti mladih življenj. Ta škoda bo najdaljnosežnejša, kot si lahko predstavljamo.
 
Naj vas in vse, ki se še spominjate svoje mladosti in izobraževanja, nagovorim z verzom F. Prešerna iz Krsta pri Savici. Kako pomenljivo ga izgovori mlad slovenski vojščak Črtomir, da bi poudaril pomen svobode in prostosti, saj se mu življenje v suženjstvu zdi strašnejše od smrti.
 
“Ak’ pa naklonijo nam smrt bogovi,
manj strašna noč je v črne zemlje krili,
ko so pod svetlim soncem sužni dnovi!«
 
Učili so me, da je najvišja vrednota svoboda. Niso se spremenile vrednote, vrednote so se očitno umaknile nekim drugim vrednotam. Kot odrasla oseba sem se pripravljena žrtvovati za otroke, nikoli pa nisem pričakovala, da bi se bili moji otroci primorani žrtvovati zame. To je nesprejemljivo.
 
Lep pozdrav,
Sabina Senčar, dr. med.
 
P.S. Naj vas ob tej priložnosti spomnim, da še vedno čakam vaš odgovor na pismo, ki sem vam ga poslala 20. 4. 2020. 
 

Pomagajte nam pri ozaveščanju in prebujanju ljudi z delitvijo teh Sabininih misli:

Zadnji prispevki

Zadnji nagovor

Zadnji nagovor

Hvala za vso dosedanjo podporo.
In hvala že vnaprej vsem, ki boste obkrožili 7. 💜 

Vprašanja, ki jih še ni bilo

Vprašanja, ki jih še ni bilo

Simon Balažič s TV AS mi je postavil nekaj vprašanja, ki jih še ni bilo oziroma na katera do sedaj še nisem odgovarjala. 🤩

Dopis dr. Kustec

V času, ko so se otroci šolali od doma, mi je profesorica iz ene ljubljanske strokovne srednje šole povedala zgodbo. Učenca, ki ga dlje časa ni bilo na zoomu pri pouku, je povabila na osebno srečanje, prav tako preko ekrana. Odzval se je in se sredi zime javil z balkona. Opazila je dim cigarete, medtem, ko je govoril z njo. To jo je zmotilo, saj se verjetno v drugih okoliščinah ne bi pogovarjala pred šolo s kavico in cigareto v rokah. Razložil ji je, da ima edini prostor, kjer lahko v miru govori o sebi, na balkonu. Doma je pazil še na dva mlajša, šoloobvezna sorojenca, medtem ko so bili starši v službi. Imajo majhno stanovanje in premalo prostora, da bi uspel kvalitetno sodelovati tudi pri svojem pouku. Vpisan je bil na strokovno šolo, da bi čimprej pridobil veščine za samostojen poklic. Po določenem času ni videl več smisla ali ni imel več moči za breme, ki mu je bilo naloženo.
Koliko takih zgodb nismo videli in slišali iz svojih mavričnih mehurčkov?
 
Danes se ne pogovarjamo o posledicah ukrepov. Ostala je tišina in zgodbe, ki ne najdejo epiloga.
 
V nadaljevanju dopis Ministrici, dr. Kustec, nedavnega leta 2020 za vse, ki me mogoče še ne poznate, vendar bi bilo dobro vedeti, da sem kandidat, ki ne samo misli, ampak temelji na dejanjih.
Spoštovana gospa ministrica dr. Kustec,
 
vse objavljene raziskave dokazujejo, da otrokom, mladostnikom in študentom z dolgotrajnim zaprtjem šol in univerz delate veliko škodo. Po dosedanjih izkušnjah in vedenju, so otroci, mladostniki in mladi odrasli (študentje) utrpeli negativne posledice restriktivnih ukrepov za zajezitev epidemije. Otroci in mladostniki so zelo ranljiva skupina, ki ste jo doslej v celoti žrtvovali za dobrobit neke druge ranljive skupine. Nevedenje in nepoznavanje strokovnih dokazov o škodi, ki jo bodo utrpeli šolarji, vas ne razrešuje odgovornosti. Upam, da imate na voljo vso strokovno literaturo, ki vam bo pomagala pri odločitvi o preklicu škodljivih ukrepov, ki se tičejo šolajočih se otrok.
 
Pozivam vas, da otrokom vrnete svobodo do izobraževanja, socializacije in svežega zraka. Poleg tega pa vas naslavljam s pomembnim vprašanjem. Kako nameravate na Ministrstvu za šolstvo ugotavljati, zajeziti in v prihodnje popraviti škodo, ki je nastala zaradi ukrepov za zajezitev pandemije z novim korona virusom?
 
Nedavno objavljene raziskave dokazujejo, da imata šolanje od doma in karantena ogromno negativnih psihofizičnih posledic na populacijo, ki se šola.
 
1. Psihiatrične težave: Podatki iz Italije, Španije, Nemčije in Kitajske ugotavljajo pomembne čustvene in vedenjske spremembe pri otrocih in mladostnikih, ki so bili zaradi pandemije COVID 19 v karanteni. Pri otrocih v karanteni so izraženi vznemirjenost, distres in depresija. Pri trajanju karantene več kot 10 dni je večja verjetnost razvoja potravmatske stresne bolezni (PTSD). Obstajajo dokazi, da imajo psihične bolezni velikokrat izvor v mladosti in adolescenci, zato je nujno, da predvidimo dolgoročne posledice stresnih situacij v otroških in mladostniških letih življenja. Ne smemo mimo vedenja, da se v času karantene poveča stopnja zlorabe otrok v nevzpodbudnih okoljih. Zaradi socialne izolacije se zlorabe otrok ne zazna pravočasno, če sploh.
 
2. Stigma: Okužbe, ki so vzrok za karanteno, lahko vzbudijo notranje socialne procese v otroku. Po okužbi, ki prizadene otroka in njegovo družino, je reintegracija otrok med ljudi in v družbo otežena daljši čas po karanteni.
 
3. Telesno zdravje: Raziskave iz Italije in Španije so pokazale, da je karantena zaradi COVID 19 imela negativen vpliv na telesno zdravje zaradi premalo telesne aktivnosti in daljšega časa, preživetega pred ekrani, kot bi jo imeli otroci brez karantene. Obe raziskavi poročata o povečani telesni teži otrok med prestajanjem karantene.
 
4. Zdravi prehrani sem namenova namenila svoje poglavje, ločeno od telesnega zdravja splošno. Šolanje v šoli vsaj do neke mere zagotavlja najmanj en zdrav obrok na dan za učence, dijake in študente (študentski boni). Mnogi otroci zdravega obroka nimajo več. Učenje je ‘delovno mesto’ učencev. Za učenje potrebujejo zdravo prehrano na delovnem mestu.
 
5. Izobraževanje oz. učenje: Nobena študija ni podrobno raziskala vpliva karantene na obseg in kakovost znanja. Predvidevamo pa lahko, da psihične težave otrok ne vplivajo dobro na učenje. Ekranizacija dokazano vpliva na slabše govorne sposobnosti otrok, nezmožnost učenja skozi izkušnje, kar verjetno dolgoročno negativno vpliva na raven znanja. Socialne in čustvene veščine, kot so kritično razmišljanje, vztrajnost in samodisciplina, imajo visoko napovedno vrednost za akademski uspeh, zaposlitev, kot tudi za telesno zdravje. Izobrazba ni le kopičenje podatkov, kar omogoča spletno učenje, pač pa mavrica veščin in znanj, ki jih pridobiva otrok izkustveno.
 
6. Socializacija: socialna distanca, ki je posledica karantene, povzroča v veliki meri občutke osamljenosti in izolacije pri otrocih, še bolj pa pri adolescentih.
 
7. Vpliv občutij staršev na otroka: Ne moremo mimo vpliva, ki ga ima povečan stres staršev na otroke v času karantene. Tesnejša soobstoj staršev in otrok ta vpliv še povečuje. Če upoštevam definicijo WHO, da zdravje ni le odsotnost bolezni, ampak tudi stanje psihološke, socialne in ekonomske blaginje, za več otrok lahko rečemo, da živijo v nezdravem okolju, veliko bolj nezdravem kot pred epidemijo.
 
8. Nezadostna izobraženost na področju digitalizacije: Kot smo izvedeli v kontaktni oddaji na Planet TV 23.10.2020, smo od državne sekretarke na Ministrstvu za zdravje dobili potrditev, da ta težava obstaja tudi v Sloveniji. Uvedbe nepreizkušenih metod učenja so dodatno frustrirajoče, tako za učence kot tudi za dijake.
 
9. Izkustveno učenje: Nekaterih predmetov ni možno izvajati preko računalnika, pa naj gre za splošne predmete (npr. telesna vzgoja), kot tudi za specifične vaje na vseh ravneh izobraževanja (poklicne šole, študiji). Verjamem, da so izpuščeni predmeti enako pomembni kot tisti, ki jih je možno izpeljati prek ekranov.
 
10. Finančna plat izobraževanja: Študentom in dijakom, ki morajo plačevati bivanje na začasnih naslovih izven kraja bivanja, kjer se šolajo, jim finančna plat pomeni dodatno skrb in obremenitev. Skrb za prazne študentske sobe je tako finančno kot tudi psihološko breme za družine. Nepredvidljivost uvajanja in ukinjanja šolanja predstavlja nepotrebno finančno breme najemnin za prazne študentske sobe.
 
11. Ne pozabimo na otroke s posebnimi potrebami, ki so še toliko bolj ranljiva skupina. Ti otroci, kot tudi njihovi starši, so v času karantene ogroženi in prikrajšani.
 
V našem gospodinjstvu se šolajo trije otroci. Kolikor je meni znano, ne poteka nikakršno anketiranje otrok, ni jim ponujena nikakršna psihološka ali psihiatrična podpora s strani šole ali šolstva, nismo slišali, da bi jim pripadala kakršnakoli olajšava ali »odškodnina« za prestajanje vseh prej naštetih škodljivosti. Spomladi se je maturi odpovedalo veliko evropskih držav, omejitve za vstop v srednjo šolo so bile zaradi izmerjene nižje ravni znanja po Evropi ukinjene, ocenjevanje je bilo pod posebnim drobnogledom. V Sloveniji se ni zgodila nikakršna izredna izravnava ali olajšava za prizadete otroke. Spomladi ste ravnali, kot bi se ne zgodilo nič, kot da otroci niso imeli življenja postavljenega na glavo.
 
Ko imamo vsi polna usta besed, da je vsako življenje enako vredno, pozabljamo, da je tudi življenje naših otrok enako vredno in pomembno. Če ubiješ duha, ubiješ človeka. Pri otrocih moramo biti pripravljeni na daljnosežnejše posledice ukrepov karantene, izolacije, ekranizacije, strahu, nemoči, zatrtih čustev in gibanja.
 
Nobena študija ne dokazuje, da izolacija otrok znatneje vpliva na zajezitev epidemije s korona virusom, v primerjavi z družbami, ki otrok niso podvrgle dolgotrajni karanteni. Sorazmernost ukrepov pomeni, da ne prizadenemo ene ranljive skupine z namenom, da bi zaščitili drugo.
 
Otroci in mladostniki niso neposredno ogroženi z virusom SARS Cov2, a danes vemo, da so prizadeti. Sprašujem vas, kako poteka beleženje in prepoznavanje vseh naštetih škodljivosti na otroke in mladostnike v Sloveniji? Katere raziskave potekajo? Ali je obveščanje o tej problematiki, ki ste jo dolžni zasledovati, zadostno? Kakšne ukrepe predvidevate za omilitev škode kratkoročno in dolgoročno?
 
Škoda je in bo narejena. V veliko tolažbo bi mi bilo vedenje, da vsak dan premišljujete o »odškodninskih« ukrepih in angažirate strokovnjake potrebnih znanj s tega področja.
 
Medtem ko se ministrstvo za šolstvo ukvarja s tehničnimi platmi izobraževanja od doma, se rane na otrocih po vseh dosedanjih raziskavah že poznajo. Pandemiji in ukrepom ni videti konca, mene pa skrbi, da nismo zaščitili ranljive skupine, ki bo še leta po bitki z virusom kazala posledice vaših dejanj, otrok in mladih, in nenazadnje krojila usodo starejšim generacijam.
 
Pozivam vas, da zaščitite ranljivo populacijo pred nepopravljivimi posledicami epidemije, ukinete karanteno za vse zdrave šolajoče se otroke in popravite škodo, ki ste jim jo že povzročili. Če trdite, da so vsa življenja vredna, ne smete izpustiti mladih življenj. Ta škoda bo najdaljnosežnejša, kot si lahko predstavljamo.
 
Naj vas in vse, ki se še spominjate svoje mladosti in izobraževanja, nagovorim z verzom F. Prešerna iz Krsta pri Savici. Kako pomenljivo ga izgovori mlad slovenski vojščak Črtomir, da bi poudaril pomen svobode in prostosti, saj se mu življenje v suženjstvu zdi strašnejše od smrti.
 
“Ak’ pa naklonijo nam smrt bogovi,
manj strašna noč je v črne zemlje krili,
ko so pod svetlim soncem sužni dnovi!«
 
Učili so me, da je najvišja vrednota svoboda. Niso se spremenile vrednote, vrednote so se očitno umaknile nekim drugim vrednotam. Kot odrasla oseba sem se pripravljena žrtvovati za otroke, nikoli pa nisem pričakovala, da bi se bili moji otroci primorani žrtvovati zame. To je nesprejemljivo.
 
Lep pozdrav,
Sabina Senčar, dr. med.
 
P.S. Naj vas ob tej priložnosti spomnim, da še vedno čakam vaš odgovor na pismo, ki sem vam ga poslala 20. 4. 2020. 
 

Pomagajte nam pri ozaveščanju in prebujanju ljudi z delitvijo teh Sabininih misli:

Zadnji prispevki

Zadnji nagovor

Zadnji nagovor

Hvala za vso dosedanjo podporo.
In hvala že vnaprej vsem, ki boste obkrožili 7. 💜 

Vprašanja, ki jih še ni bilo

Vprašanja, ki jih še ni bilo

Simon Balažič s TV AS mi je postavil nekaj vprašanja, ki jih še ni bilo oziroma na katera do sedaj še nisem odgovarjala. 🤩

Enotni plačni sistem

Enotni plačni sistem

Enotni plačni sistem: V zadnjem delu te kampanje so me novinarji velikokrat vprašali, če podpiram izstop zdravnikov, a sem ob tem …